Na Statističnem urade Republike Slovenije (Surs) so objavili najnovejše podatke o kazalnikih krožnega gospodarstva. Ti so razdeljeni v pet vsebinskih sklopov: proizvodnjo in porabo, ravnanje z odpadki, sekundarne surovine, konkurenčnost in inovacije ter globalno trajnost in odpornost.
Za osem kilogramov več komunalnih odpadkov na prebivalca
"Upoštevajoč količine odpadkov, nastalih na prebivalca, je skupno nastalo za 4.826 kg odpadkov (71 % je bilo gradbenih) ali za 11 % manj kot leto prej," pojasnjujejo na Sursu.
Prebivalec pa je v povprečju povzročil 526 kg komunalnih odpadkov ali za osem kilogramov več ter 79 kg odpadne hrane ali za kilogram več kot leto prej.
Podatki Statističnega urada kažejo, da se je količina komunalnih odpadkov na prebivalca v zadnjih letih postopno povečevala. Če je leta 2016 vsak prebivalec v povprečju povzročil 465 kilogramov komunalnih odpadkov, jih je bilo leta 2019 že 509 kilogramov, zadnje leto, 2024, pa 526 kilogramov.
Podoben trend je tudi pri odpadni hrani. Leta 2017 je na prebivalca nastalo 64 kilogramov odpadne hrane, v zadnjih letih pa se količina postopno povečuje, tako da je leta 2024 dosegla že 79 kilogramov na prebivalca.
Zadnji podatki o odpadni embalaži so na voljo za leto 2023, ko je je nastalo 138,5 kg na prebivalca, od tega 30,7 kg odpadne plastične embalaže. Količina prve se je zmanjšala za 3,8 kg, druge pa povečala za prav toliko.
Višja stopnja recikliranja
Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov se je zvišala za 2,7 odstotne točke in je znašala 62,3 %. To je bilo za 0,1 odstotne točke manj kot v letu 2022, ko je bil ta delež največji do zdaj. Dvignila se je tudi stopnja recikliranja odpadkov (brez mineralnih), in sicer za 3,3 odstotne točke, na 77,5 %. Količina recikliranja biološko razgradljivih odpadkov je bila za 6,6 kg večja kot leto prej.
Obsegala je 83,8 kg na prebivalca. Leta 2023 se je stopnja recikliranja pri odpadni embalaži zvišala za 11,0 odstotne točke, na 73,6 %, pri odpadni plastični embalaži pa za 0,6 odstotne točke, na 51,5 %. Prav tako je narasla stopnja recikliranja ločeno zbranih e-odpadkov, in sicer za 2,1 odstotne točke, na 82,9 %.
Višji delež uporabe materiala v kroženju
Uvoz surovin, ki jih je mogoče reciklirati (odpadki in stranski proizvodi), se je na letni ravni povečal za 2 % in je znašal 1.105.963 ton. Količina uvoza iz članic EU se je malenkost zmanjšala, in sicer za 0,1 %, na 1.007.977 ton, iz držav zunaj EU pa se je precej povečala – za 31,6 %, na 97.986 ton. Izvoz v slednjo skupino držav se je po drugi strani izrazito zmanjšal – za 54,3 %, na 50.074 ton. Delež uporabe materiala v kroženju se je dvignil za 1,3 odstotne točke in je znašal 10,4 %.
Ostaja na podobni ravni
Kazalnik odvisnosti od uvoza snovi je znašal 47,2 %, kar je bilo za 0,2 odstotne točke manj kot leto prej. Delež oseb, ki delajo v sektorjih krožnega gospodarstva, je bil 1,90-odstoten ali za 0,02 odstotne točke večji kot leto prej. Ta delež v zadnjih letih ostaja na podobni ravni, še dodajajo na Sursu.
Preberite še: Velika razlika med strankami pri odzivanju na okoljske izzive
Kar se hrane tiče, bi morali zapisati koliko zavržene hrane zavržemo, pri tem pa rastejo tudi odpadki, ker se doma v našpananem delovnem tednu vse manj kuha in se kupuju pač vse več zapakirane hrane.
Kdo meta proč hrano? Trgovci ali ljudje? S prstom pokaži.
Gre nam preveč dobro, hrana je še krepko prepoceni. Jaz bi jo dvignil vsaj za 100%, da bi se ljudje naučili spoštovati hrano. Tako pa delajo s hrano, kot svinja z drekom.