Popelji nas prosim skozi svoj povprečen dan.
Ob 7.10 z družino vstanemo, si pripravimo zajtrk in sprehodimo kužka. Ko odložim Sofio v šoli, se vrnem domov, pospravim po stanovanju, in če sem v obdobju pisanja knjige, kakšno uro in pol pišem. Nato pregledam e-pošto, Instagram in Linkedin in na povpraševanje za predavanja ali sodelovanje odgovorim s ponudbami in si temu primerno uredim koledar. Če imam že kakšen dopoldanski nastop, se seveda vse vrti okoli tega, sicer pa začnem okoli enajstih pripravljati kosilo, ki mu sledita krajši počitek in daljši sprehod psa. Nato pa spet pisanje ali ustvarjanje, vse dokler okoli 15.30 ne grem iskat hčere v šolo. Ker je žena v času priprav na nove predstave ponavadi dvakrat na dan v gledališču, in to vsakič po pet ur, so večeri rezervirani za otroka in kužka. Sicer pa mi je najbolj pomembno to, da moj povprečen dan ni ustvarjalno povprečen (smeh).
Kaj misliš, kako danes tehnologija vpliva na naša življenja. Telefoni, računalniki, tablice, so nam v pomoč ali breme?
Vse ima svoje dobre in slabe strani. Tehnologija je po svoji naravi zgolj inženirski dosežek, to kako jo algoritemsko nadgradimo, programsko prednastavimo, in kakšno vsebino ji zasnujemo, pa jo lahko spremeni v našo zaveznico ali pa zavojevalko. Računalniška moč se je v zadnjih desetletjih povečala za deset trilijonkrat, vznemirljivo povezala svet, a ga tudi zasvojljivo priklenila pred zaslone, o čemer tudi veliko kritično predavam. Ker naša telesna in psihična evolucija takšnemu silovitemu razvoju ne moreta slediti, smo dolžni s tehnologijami ravnati odgovorno. Ker brez težav delujejo brez spanja in jim veliko bolj preprosto napolnimo baterije kot sebi je pomembno, da nam ne diktirajo tempa, in da si v tem tehno-drvenju sveta dovolimo pravočasno poskrbeti za svojo telesno in duševno čilost.
Katero od naštetih naprav pa ti najpogosteje uporabljaš in zakaj?
Pametni telefon in prenosni računalnik, in to zaradi priročnosti in medsebojne povezljivosti. Pomembno mi je, da ima prenosnik visoko zmogljiv procesor in visoko ločljiv zaslon. Včasih moram v zadnjem hipu oblikovati kakšne promocijske aktivnosti, prosojnice ali video za objavo, zato moram priznati, da sem bil navdušen nad Huawei MateBookom 14s, ki je res prava mrcina, kar se tiče uporabniške izkušnje, zmogljivosti procesorja in kakovosti prikaza. In to vse ob komaj dobrem kilogramu teže!
Pri svojem delu torej največ uporabljaš prenosnik. Zakaj meniš, da je to bolje kot stacionarna naprava?
Ko sem bil še kreativni direktor in vodja kreativnega tima v oglaševalski agenciji, sem veliko časa preždel pred ogromnim zaslonom svojega stacionarnega računalnika ali računalnikov moje ekipe, saj smo delali na petnajst in več projektih hkrati. Kot samostojni ustvarjalec, pisec in predavatelj pa sedaj zahtevam agilnega sopotnika in to je dober prenosnik. Pisanje sicer zahteva disciplino in rutino, a to ne pomeni, da me včasih navdih ali urnik ne posedeta za mizo v kavarni, ali da drugič pisanja za svojo pisalno mizo ne zamenjam z ustvarjanjem za jedilno mizo. Tega mi stacionarni računalnik ne bi omogočal. V svoji pisarni ga sicer imam – in to z res velikim zaslonom - a ga uporabljam pretežno za montažo svojih spletnih tečajev ali občasno oblikovanje objav za družbene medije.
Kaj potrebuješ za čim bolj optimalno organizacijo svojega dela – vemo, da si moraš včasih improvizirano pisarno postavili v restavraciji, hotelski sobi, v avtomobilu ... Kako se spopadaš s tem, da vsak dan delaš praktično v drugi »pisarni«?
Že iz svoje dvajsetletne oglaševalske kariere sem navajen na dinamično ustvarjanje. Ko sem bil recimo žirant na raznih oglaševalskih festivalih ali sem prezentiral projekt naročnikom v tujini, je to pomenilo, da sem moral v hotelski sobi imeti učinkovit podaljšek pisarne. Pri prenosnih računalnikih mi je zato pomembna tudi povezljivost s pametnimi telefoni, pri čemer enostaven prenos datotek z enega na drugega olajša marsikatero stvar in sprotno avtomatsko usklajevanje obeh preprečuje, da bi se v koledarju zgodila kakšna zadrega z dvojno rezervacijo termina ali zamujenim letom.
Koliko tvojih sestankov je v zadnjem letu preseljenih na splet? Si v svojem delovanju moral zaredi tega dejstva kaj spremeniti?
Zagotovo. Svet je podvržen siloviti spremembi in tehnologije so nam velik del našega siceršnjega delovanja pomagale preseliti na splet, a so jo čez čas skupile tako, da smo se jih zasitili in hrepenimo po osebnem stiku. V času prve karantene sem po oglaševalski ravno zakorakal v predavateljsko in pisateljsko kariero in takoj naletel na dejstvo, da predavanj v živo nekaj časa ne bo. Pred tem sem predaval občinstvom z okoli 300 do 600 ljudmi, kar je bilo vedno znova navdihujoče, a ko smo ta format bili z organizatorji prisiljeni preseliti na splet, smo seveda potrebovali kar nekaj časa, da smo našli načine, kako to izpeljati tako, da bo odkljukalo moje vsebinske zahteve in tudi uporabnikom zagotovilo celovito izobraževalno in tudi razvedrilno izkušnjo. Moje predavanje je zelo dinamično, vizualno bogato in vsebuje tudi veliko video prikazov, kar pomeni, da se moram na tehnologijo v celoti zanesti.
Kaj vidiš kot najuporabnejšo novost tehnologije, ki jo uporabljaš pri svojem delu in ti pomaga optimizirati delovne procese?
Povezljivost med napravami, čas trajanja baterije in teža. Sodobni dinamični življenjski stili so v presečni množici z razvojem prenosnih tehnologij ustvarili sodobno nomadstvo, kar pomeni, da veliko število zaposlenih ali soudeleženih v procesu ustvarja z različnih lokacij doma in po svetu, zato je neodvisnost od nekdaj fiksnih faktorjev – stacionarnih računalnikov in omrežja strežnikov v podjetju – dobrodošla in osvežujoča.
Strokovnjaki pravijo, da je oddaljeno delo, se pravi opravljanje dela, ko nisi v pisarni, nova normalnost. Kaj pa ti meniš o tem, in ali ocenjuješ to za dobro?
Jaz sem v prvi meri zagovornik človeškega stika. Sestanki v živo, predavanja v živo in prezentacije v živo so nam primarni, saj ljudje preko zaslonov ne moremo zaznati sporočil neverbalne komunikacije, začutiti resnične energije sogovornika in zato velikokrat obtičimo v domnevah in zaključkih, ki nas – misleč, da se nismo izkazali, da ni šlo po načrtih – po nepotrebnem pestijo. Po nastopu, sestanku ali predstavitvi v živo nato še pokramljamo in tako pomembno vsrkamo informacije in si ustvarimo resničen občutek, kako smo se odrezali. Preko zaslonov pa stik zgolj prekinemo. Izberemo gumb »zapusti sestanek« in je to to. Tehnologija zato mora biti naša sopotnica in ne nadomestilo za tisto, kar smo – socialna bitja, ki potrebujemo stik, druženje in poglobljeno komuniciranje.
Ko rabiš odklop od vsega, to narediš s katero od naprav ali preprosto zbežiš v gozd brez vsega?
Kdor zgolj zbeži v gozd brez vsega, je s sproščanjem najbrž predolgo odlašal (smeh). Jaz za počitek po kosilu telefon preklopim na letalski način, si vtaknem slušalke in si predvajam umirjujočo glasbo, da za kakšnih petnajst minut kakovostno zadremam. Ko sem preizkusil brezžične slušalke Huawei FreeBuds 4, sta me brezhibno prileganje ušesu in izjemen zvok takoj prevzela.
Bi nam povedal še kaj, kar nismo vprašali?
Marsikaj in to z veseljem, a čakajo me pisanje, sprehajanje psa, kuhanje kosila, nato pa še predavanje.