Stanje prizadene vezivno tkivo v dlani, kjer se nenormalno razmnožujejo miofibroblasti – celice, ki namesto običajnega kolagena tvorijo tršo, vlaknasto strukturo. Posledica je postopno ukrivljanje prstov, najpogosteje prstanca in mezinca.
Čeprav zdravila, ki bi bolezen povsem odpravilo ni, danes obstajajo učinkovite možnosti zdravljenja, ki lahko povrnejo vašo gibljivost prstov!
A ključno vprašanje ostaja: kako prepoznati bolezen pravočasno in preprečiti, da bi močno vplivala na kakovost življenja? Tokrat na najpogostejša vprašanja odgovorjajo specialisti klinike Medicofit!
Kaj je Dupuytrenova kontraktura?
Dupuytrenova kontraktura je stanje, pri kateri se v dlani začnejo tvoriti majhni vozlički, ki sčasoma postanejo trde, vrvičaste strukture. Povzročijo, da se prsti – najpogosteje prstanec in mezinec – postopoma ukrivijo in jih ni več mogoče povsem iztegniti.
Bolezen napreduje počasi, ni boleča, a lahko močno ovira vsakodnevne dejavnosti, kot so rokovanje, držanje predmetov ali oblačenje!
Vzrok za stanje je nenormalno razmnoževanje miofibroblastov, ki namesto običajnega kolagena tipa I tvorijo trši kolagen tipa III. Posledica je zadebelitev in krčenje vezivnega tkiva v dlani, kar postopoma omejuje gibljivost prstov.
Najpogosteje prizadene moške po petdesetem letu, še posebej tiste z družinsko nagnjenostjo. K večjemu tveganju prispevajo tudi kajenje, alkohol, sladkorna bolezen, epilepsija in ponavljajoče se obremenitve rok.
V hujših primerih lahko prizadene obe roki in tudi druga tkiva, na primer stopala ali moške spolne organe!
Ključnega pomena je, da bolezen prepoznamo pravočasno in ukrepamo, preden močno omeji funkcijo naše roke.
Klinična slika
Dupuytrenova kontraktura se začne z zadebelitvijo kože na dlani, ki postopoma napreduje v vdolbine in čvrste, neboleče vozliče, pritrjene na kožo in globoko palmarno fascijo.
Sčasoma se oblikujejo vrvičaste strukture, ki se krajšajo in povzročajo trajno ukrivljenost prstov, kar omejuje njihovo iztegovanje.
Najpogosteje so prizadeti metakarpofalangealni (MCP) in proksimalni interfalangealni (PIP) sklepi, redkeje distalni interfalangealni (DIP) sklep. Bolezen običajno prizadene prstanec in mezinec, lahko pa se razširi tudi na druge prste.
Dejavniki tveganja
Natančnega vzroka za nastanek Dupuytrenove kontrakture še ne poznamo, vendar raziskave kažejo, da gre za preplet genetskih, zdravstvenih in okoljskih dejavnikov. Bolezen je pogostejša pri ljudeh severnoevropskega porekla in pogosto dedna.
Poleg genetike na razvoj vpliva tudi življenjski slog. Pri ljudeh, ki redno uživajo alkohol ali kadijo, se tveganje poveča, saj ti dejavniki vplivajo na strukturo vezivnega tkiva. Prav tako so ogroženi tisti, ki opravljajo težka fizično zahtevna dela ali ponavljajoče se gibe z rokami.
Med zdravstvenimi stanji, ki so povezana z Dupuytrenovo kontrakturo izstopajo sladkorna bolezen, bolezni jeter in epilepsija. Zanimivo je, da imajo epileptiki pogosto bolj agresivno obliko, ki lahko prizadene obe roki.
Čeprav je ni mogoče popolnoma preprečiti, lahko z zdravim življenjskim slogom, izogibanjem škodljivim razvadam in rednim spremljanjem prvih znakov pripomoremo k upočasnitvi njenega napredovanja.
Kako prepoznati Dupuytrenovo kontrakturo?
Bolezen se začne neopazno – v dlani se pojavijo majhi, čvrsti vozliči, ki jih bolnik pogosto zatipa po naključju. Na začetku ni značilnih bolečin, le rahel občutek napetosti pod kožo. Sčasoma se vozlič razširi v vrvičasto strukturo, ki postopoma omejuje gibljivost prstov.
Najpogosteje je prizadet prstanec in mezinec, pri čemer je njihov popoln izteg vedno težji!
Čeprav stanje običajno ni boleče, lahko v redkih primerih povzroči pritisk na živec, kar se kaže z nelagodjem ali mravljinčenjem.
Bolezen pogosto ostane neopažena, dokler ne začne vplivati na vsakodnevne aktivnosti, kot je držanje predmetov ali seganje z roko v žep. Prvi znak je običajno nezmožnost popolnega iztega prstov, kar lahko preprosto preverimo s posebnimi testi.
Očiten znak za Dupuytrenovo kontrakturo je tudi nezmožnost popolnega polaganja dlani na ravno površino!
Diagnoza temelji na pregledu roke in zdravstveni anamnezi. Zdravnik oceni, kako bolezen vpliva na bolnikovo vsakodnevno življenje kot so npr. težave pri umivanju in oblačenju.
Pomembno je preveriti družinsko anamnezo, saj je bolezen pogosto dedna, ter druge dejavnike tveganja, kot sta kajenje in uživanje alkohola, ki lahko vplivata na njen potek.
Pri pregledu zdravnik preveri prisotnost vozličkov in vrvičastih struktur v dlani ter stopnjo ukrivljenosti prstov. Ključni mejnik pri odločanju glede zdravljenja je ukrivljenost metakarpofalangealnega (MCP) sklepa za več kot 30°.
Dupuytrenova bolezen pogosto ni izolirana težava. Pri pregledu lahko zdravnik odkrije tudi Garrodove blazinice – odebeljene vozliče na prstnih sklepih in Ledderhosejevo bolezen, ki povzroča zatrdline na stopalnem loku.
Ker bolezen napreduje postopoma, je ključno, da jo prepoznamo dovolj zgodaj in ustrezno ukrepamo. Pravočasna diagnoza in ocena stopnje prizadetosti omogočata boljše možnosti zdravljenja ter večjo ohranitev funkcije roke.
Zdravljenje s specialno fizioterapijo!
Fizioterapija ima ključno vlogo pri zdravljenju splošnih težav z zapestjem tako v zgodnjih fazah bolezni kot v obdobju rehabilitacije po kirurških posegih.
Čeprav fizioterapija v celoti ne more pozdraviti nastalega stanja, lahko upočasni njeno napredovanje, izboljša funkcionalnost roke in zmanjša tveganje za togost.
V sodobni kliniki Medicofit fizioterapija tako prispeva k:
- Izboljšanju gibljivosti prstov in zapestja s pomočjo razteznih vaj in mobilizacijskih tehnik,
- preprečevanju poslabšanja kontraktur in togosti sklepov z manualnimi terapijami in rednimi vajami,
- povečanjeu stabilnosti zapestja z vajami za krepitev mišic podlakti in dlani in
- zmanjšanju napetosti v tkivih.
Eden najpomembnejših pristopov pri Dupuytrenovi kontrakturi so raztezne vaje, ki pomagajo ohranjati gibljivost prstov in preprečevati napredovanje bolezni. Pomembno je, da jih pacient izvaja večkrat dnevno, pri čemer se osredotoča na postopno raztezanje prizadetih prstov.
Priporočena je tudi nočna ekstenzijska opornica, ki je lahko koristna za preprečevanje napredovanja deformacije in ohranjanja doseženega izboljšanja po minimalno invazivnih posegih!
V kliniki Medicofit v sklopu rehabilitacije zapestja izvajajo tudi napredne manualne tehnike, ki pripomorejo k ''mehčanju'' fascije, sprostitvi mišic podlakti in izboljšanju elastičnosti tkiva. Izvajajo se tudi različne mobilizacijske tehnike, ki pripomorejo k boljšemu drsenju kit in zmanjšanju napetosti v sklepih.
Pri zdravljenju zapestnih poškodb stokovnjaki klinike Medicofit postopoma uvajajo izometrične, koncentrične in ekscentrične vaje, ki omogočajo hitro povrnitev moči in vzdržljivosti zgornje okončine!
Za individualno prilagojen program rehabilitacije in strokovno svetovanje kontaktirajte kliniko Medicofit, kjer vam bodo pomagali na poti do boljše gibljivosti in kakovostnega življenja!
VIRI
Walthall J, Anand P, Rehman UH. Dupuytren Contracture. [Updated 2023 Feb 26]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2025 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK526074/
Dutta A, Jayasinghe G, Deore S, Wahed K, Bhan K, Bakti N, Singh B. Dupuytren's Contracture - Current Concepts. J Clin Orthop Trauma. 2020 Jul-Aug;11(4):590-596. doi: 10.1016/j.jcot.2020.03.026. Epub 2020 Apr 15. PMID: 32684695; PMCID: PMC7355095.
Boe, C., Blazar, P. in Iannuzzi, N. (2021). Dupuytren Contractures: An Update of Recent Literature. The Journal of Hand Surgery, 46(10), 896–906. https://doi.org/10.1016/j.jhsa.2021.07.005
Sarkar, M., Kashyap, N. in Madabhavi, I. (2024). Dupuytren’s disease: A review. Chinese Journal of Plastic and Reconstructive Surgery, 6(3), 142–148. https://doi.org/10.1016/j.cjprs.2024.08.002
