Ne glede na to, ali gre za šolsko večnamensko igrišče, klubsko vadbišče ali igrišče v domačem vrtu, pravilna izbira in namestitev zaščitne mreže odločata, ali bo naložba služila desetletje ali pa jo bo treba zamenjati že po dveh sezonah.
Zakaj igrišče brez zaščitne mreže ni res dokončano
Zaščitna mreža ni okrasek, temveč funkcionalni del igrišča. Njena naloga je preprosta, a pomembna: zaustaviti žogo tam, kjer igra poteka, in preprečiti, da bi ta ogrožala ljudi, vozila ali stavbe v bližini. To je še posebej pomembno pri:
- šolskih igriščih, ki pogosto stojijo tik ob dovozni cesti, parkirišču ali igralih za mlajše otroke,
- klubskih igriščih, kjer intenzivne treninge in tekme spremljajo hitri, močni streli,
- igriščih v domačem vrtu, kjer mreža varuje sosednja okna, avtomobile in nasade.
Poleg varnosti mreža igralcem omogoča neprekinjeno igro, saj žoga ostane znotraj igrišča, namesto da jo je treba nenehno loviti zunaj ograje. Za šole to pomeni več dejanske športne aktivnosti v isti uri športne vzgoje, za klube pa manj izgubljenega časa na treningih.
Kako izbrati pravo zaščitno mrežo
Pri izbiri mreže je največ napak povezanih s tem, da kupci posežejo po najcenejši možnosti, ne da bi pomislili na obremenitve, ki jim bo mreža izpostavljena skozi vse leto.
Material. Za zunanjo uporabo se je najbolje obnesel polietilen visoke gostote (HDPE) z UV stabilizacijo. Slovensko poletno sonce in dolge zime z zmrzaljo mrežo obremenjujejo bolj, kot se zdi na prvi pogled – neustrezen material postane krhek in se strga že po dveh do treh sezonah, medtem ko kakovostna, UV odporna mreža ob pravilni montaži zdrži tudi 10 let ali več.
Vozel in vpletanje. Vozlana mreža enakomerneje razporedi napetost po celotni površini in bolje prenaša ponavljajoče se udarce žoge, zato se pri igriščih z intenzivno rabo praviloma priporoča pred nevozlano izvedbo.
Velikost okenc in debelina vrvice. Za nogomet, mali nogomet, rokomet in košarko se najpogosteje uporabljajo mreže z okenci med 100 in 130 mm, teniška igrišča pa zahtevajo gostejše pletivo z manjšimi okenci. Debelina vrvice se giblje med 2 in 5 mm – tanjša mreža zadošča za bočne dele in rekreativno rabo, za površino za goli in mesta z največ udarci pa je smiselna debelejša, bolj vzdržljiva izvedba.
Glede na uporabnika. Šole potrebujejo predvsem vzdržljivost in nizko vzdrževanje, saj je igrišče v uporabi vsak dan. Klubi pogosto potrebujejo mreže, izdelane v skladu s smernicami krovnih športnih zvez (UEFA, FIFA, FIBA, IHF, ITF ali FIVB, odvisno od športa). Za domači vrt pri rekreativni igri otrok zadošča lažja izvedba, za resnejšo vadbo, na primer strele ob steni ali teniško treniranje, pa je priporočljiva enaka kakovost kot pri klubskih igriščih.
Pravilna višina in dimenzioniranje mreže
Enako pomembna kot material je pravilna višina mreže oziroma ograje. Univerzalne mere ni – ta je odvisna od športa, velikosti igrišča in moči strelov, ki jih lahko pričakujemo.
Pri malih večnamenskih igriščih, kakršna so pogosta na šolskih dvoriščih (tipične mere so na primer 20 × 13 m, 30 × 15 m ali 40 × 20 m), se praviloma priporoča višina zaščitne mreže med 3 in 4 metre, pogosto v kombinaciji z nižjo odbojno ograjo tik ob tleh. Pri klasičnih nogometnih igriščih in igriščih za mali nogomet, kjer so streli močnejši in pogostejši, mreža za goli pogosto sega od 4 do 6 metrov, na posebej izpostavljenih conah za golom pa tudi više. Pri teniških igriščih ob straneh običajno zadostujejo 3 do 4 metri, medtem ko je za zaledje igrišča, kamor letijo dolgi udarci, smiselna višja mreža.
Pri načrtovanju je koristno tudi grobo oceniti potrebno količino mreže: obseg igrišča pomnožimo z izbrano višino. Igrišče dimenzij 30 × 15 m ima na primer obseg 90 metrov, kar pri višini 4 metre pomeni približno 360 kvadratnih metrov mreže. K temu je treba prišteti še prekrivanje pasov na stikih, vogalne rešitve in morebitna vrata za dostop na igrišče.
Prenizka mreža pomeni, da bo žoga redno letela čez rob igrišča, previsoka pa naložbo po nepotrebnem podraži. Zato se splača višino določiti glede na dejansko rabo igrišča in ne le glede na najnižjo možno ceno.
Nosilna konstrukcija in montaža
Mreža je le en del sistema – enako pomembni so stebri, temelji in napenjalni sistem. Višja kot je mreža, večje so sile, ki nanjo delujejo ob vetru in udarcih žoge, zato morajo biti stebri in temelji dimenzionirani prav za izbrano višino in lokacijo. V bolj vetrovnih legah, na primer na Primorskem, kjer je treba računati z burjo, ali v hribovitih krajih s snežnimi obremenitvami pozimi, je premišljeno predimenzionirana konstrukcija še toliko bolj pomembna.
Strokovna montaža z ustreznim napenjanjem mreže – zgornja in spodnja napenjalna vrv ter primerno razmaknjeni nosilci – bistveno podaljša življenjsko dobo celotnega sistema in prepreči, da bi mreža visela in izgubila obliko že po prvi sezoni.
Pogoste napake pri opremljanju igrišča
- Izbira prenizke mreže zaradi nižje cene: kratkoročni prihranek pogosto pomeni stalno pobiranje žog zunaj igrišča in nezadovoljstvo uporabnikov.
- Mreža brez UV zaščite: na soncu hitro postane krhka in se strga, kar pomeni predčasno menjavo.
- Napačno ali ohlapno napenjanje: mreža visi, izgublja obliko in slabše opravlja svojo funkcijo.
- Podcenjena nosilna konstrukcija: prenizko dimenzionirani stebri in temelji ne prenesejo obremenitev ob močnejšem vetru ali snegu.
Kje poiskati strokovno pomoč v Sloveniji
Pravilno načrtovana zaščitna mreža je naložba, ki se povrne skozi manj vzdrževanja, daljšo življenjsko dobo in varnejše igrišče – ne glede na to, ali gre za šolsko dvorišče, klubsko vadbišče ali igrišče v domačem vrtu. Pri izbiri je smiselno poiskati ponudnika, ki ponudi izmero po meri, svetovanje glede materiala in višine ter profesionalno montažo.
V Sloveniji se s tovrstnimi rešitvami ukvarja med drugim tudi Svet Mrež, ki izdeluje športne in zaščitne mreže po meri za občine, šole, klube in zasebne uporabnike ter jih po naročilu tudi montira po vsej državi.
