Kam s prihranki, ko obresti padajo?

V zadnjih letih smo se navadili, da o denarju razmišljamo previdno – da ga je pametno spraviti na varno in pustiti, da »čaka« na boljše čase. A medtem ko številke na bančnem računu mirujejo, vrednost denarja tiho upada. Cene rastejo, obresti padajo, inflacija pa se komaj opazno, a vztrajno naseli med naše prihranke.

In prav zato je zdaj pravi trenutek, da se vprašamo: ali naš denar še dela za nas – ali samo miruje?

Pozabite, kar so nas o varčevanju učili starši

»Redno varčuj in denar nesi na banko, tam boš dobil obresti in imel več.« Ta stavek je mnogim ostal v spominu, a danes preprosto ne drži več, opozarja Primož Čuček, skrbnik v področju prodaje v Triglav Investments.

»Bančne obrestne mere so že nekaj let izredno nizke in največkrat ne dosegajo inflacije. To pomeni, da naša sredstva na banki izgubljajo vrednost – kljub temu, da jih vestno varčujemo.«

Zato se je smiselno vprašati, ali naš način varčevanja res ohranja vrednost denarja ali pa ta počasi izginja v rokah inflacije. In seveda, kot pravi finančni strokovnjak, kje in kako varčevati, da bomo vrednost svojega denarja vsaj ohranili ali jo povečali. 

Primož Čuček, skrbnik v področju prodaje v Triglav Investments Medijska hiša Delo

Inflacija – tihi sovražnik prihrankov

Inflacija deluje počasi in neopazno, a njen vpliv je ogromen. Če smo imeli zadnjih pet let na računu 10.000 evrov, danes zanje kupimo toliko kot pred petimi leti za 7.500 evrov.

»To pomeni, da smo izgubili 2.500 evrov vrednosti, čeprav se številka na računu ni spremenila. Torej smo zaradi inflacije izgubili kar 2.500 evrov vrednosti denarja. Inflacija je  med avgustom 2020 in avgustom 2025 po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije znašala kar 25 %, kar je ogromno. Problem je v tem, da znesek na bančnem računu ostaja enak, čeprav njegova vrednost dejansko upada,« pojasnjuje Čuček.

Na dolgi rok inflacija še močneje pokaže svoje zobe. Zato je smiselno razmisliti, kam usmerjamo svoj denar, še posebej, ko gre za dolgoročne cilje – dodatno pokojnino, podporo otrokom pri osamosvajanju ali nakup doma. Pomembno je razumeti, da vsako varčevanje še ne pomeni tudi ohranjanja vrednosti denarja.

Depozit ali vzajemni sklad – v čem je razlika?

Depozit je nekoč veljal za logično izbiro: denar vezan za določeno obdobje, znane obresti in občutek varnosti. A danes slika ni več tako enostavna. Pri depozitu se denarju za določen čas odpovemo. Če ga potrebujemo prej, plačamo stroške prekinitve, hkrati pa z nizko obrestno mero komaj dohajamo inflacijo.

Na drugi strani so vzajemni skladi, kjer sredstva vlagajo strokovnjaki v delnice in obveznice. Resda je vrednost naložb lahko kratkoročno spremenljiva, a na daljši rok prinašajo potencial za višji donos.

»Takšna naložba je sicer lahko povezana z nihanjem vrednosti, a na dolgi rok tako lahko ustvarimo višji donos kot pri depozitu. Ne samo da lahko vrednost našega denarja ohranimo, vrednost lahko celo povečamo. Naložba v vzajemne sklade je zato primernejša za dolgoročno varčevanje, vsaj pet let in več,« poudarja Čuček.

Pri dem dodaja, da moramo biti pri ''sredstvih, ki jih investiramo za daljše časovno obdobje, še posebej pozorni, da so naložena v produkte, ki bodo lahko po donosnosti prehitevali inflacijo. Vzajemni skladi so odličen primer take naložbe. Svoj denar v upravljanje zaupamo strokovnjakom iz izbrane družbe za upravljanje, kot je Triglav Investments, ki imajo preverjene rezultate, znanje in izkušnje. Tako se nam ni treba vsakodnevno soočati z odločitvami kam, kdaj in zakaj investirati svoj denar, da je optimalno naložen.''

Primož Čuček, skrbnik v področju prodaje v Triglav Investments Medijska hiša Delo

Zakaj dolgoročno razmišljanje prinaša miren spanec?

Finančni strokovnjak se spomni pogovora z gospo, ki je varčevala 30.000 evrov – izključno z varčevanjem na računu. Bila je ponosna, da ima prihranke za varno starost. A resnica je bila manj spodbudna.

»Zaradi inflacije je gospa v desetletjih večkrat izgubila del vrednosti svojih prihrankov, ne da bi se tega zavedala. Če bi vsaj del sredstev dolgoročno vlagala, bi bila danes v precej boljšem položaju,« razlaga Čuček.

Dolgoročno vlaganje omogoča, da čas in obrestno-obrestni učinek delata za nas, ne proti nam.

Mesečno vlaganje  kot preprosta strategija za vsakogar

Za mnoge je začetek vlaganja najtežji korak. A dobra novica je, da ni treba začeti z velikimi zneski.

»Redno mesečno vplačevanje je odlična izbira za prav vsakega izmed nas. Vedno je pravi čas, da začnemo in vztrajamo,« pravi Čuček.

Zaradi nihanj na trgu bomo enkrat kupili več, drugič manj, dolgoročno pa bomo dosegli dobro povprečno nakupno ceno. Finančni strokovnjak pojasnjuje, da k ''rednim mesečnim vplačilom, pa lahko kadarkoli dodamo tudi večje privarčevane zneske. Albert Einstein je dejal: »Obrestno obrestni račun je osma čudežna sila sveta. Kdor ga razume, ga zasluži; kdor ga ne razume, ga plačuje.« In v vzajemnih skladih prav ta obrestno obrestni račun dela v vašo korist.''

Kaj bi bilo, če bi začeli vlagati pred petimi leti?

Finančni strokovnjak predstavi shemo vlaganja na primeru Tomaža in Ane, ki sta pet let mesečno vplačevala 50 evrov – torej skupaj 3.000 evrov.

• Tomaž je varčeval na banki z 1-odstotno obrestno mero in ima danes 3.077 evrov.
• Ana je vlagala v globalni delniški sklad z 8-odstotnim povprečnim donosom in ima približno 3.671 evrov – kar 594 evrov več.*

To je razlika med klasičnim varčevanjem in vlaganjem, ki na dolgi rok lahko preseže učinek inflacije. Čuček ob tem poudari: »Vendar je treba upoštevati, da so delniški skladi lahko kratkoročno bolj nihajni, a na daljši rok pogosto ponujajo priložnost za višjo donosnost kot klasično varčevanje.«

Največja zmota? Da je vlaganje samo za bogate

Danes je še vedno veliko posameznikov prepričanih, da vlaganje ni za njih – da je to za bogate ali tvegane posameznike. Finančni strokovnjak pravi: »Žal so ljudje pretirano negativni in zaskrbljeni v zvezi z vlaganjem. Menijo, da lahko njihov denar kar izgine. Nekateri so mnenja, da je to le za bogate in za velike zneske denarja. Spet druge skrbi za otroške dodatke in druge bonitete, če bodo imeli privarčevana sredstva. Velikokrat je izgovor tudi neprimeren čas za vlaganje.«

»Največje tveganje je, da ne naredimo nič. Da pustimo, da naš denar izgublja vrednost, ker nas je strah začeti.«

Začetek je lahko preprost – z rednim mesečnim zneskom, ki ga lahko prilagajamo glede na zmožnosti.

Kako veste, kateri sklad je najboljši za vas?

Čuček pravi, naj si pred odločitvijo vsak zastavi nekaj pomembnih vprašanj, in sicer:

• Kaj želim doseči z naložbo?
• Želim zgolj ohranjati vrednost premoženja skozi čas, ali ga želim oplemenititi?
• Kdaj bom investirana sredstva dejansko potreboval, bo to čez tri, pet ali več let?
• In nenazadnje morda najpomembnejše vprašanje, kakšne nihaje lahko mirno prespim?

Odgovori na ta vprašanja pomagajo razumeti, ali smo bolj naklonjeni varnejšim ali bolj dinamičnim skladom. In če nismo prepričani, se velja posvetovati s strokovnjakom, ki bo prisluhnil našim vprašanjem.

Oktober je pravi trenutek za nov začetek

Oktober že tradicionalno velja za mesec varčevanja, a lahko je tudi mesec poguma za spremembe.

»Če nas oktober spodbudi, da premislimo, kam usmerjamo svoj denar, je že dosegel svoj namen. Pomembno je, da začnemo – tudi z majhnimi koraki,« zaključuje Čuček.

Primož Čuček, skrbnik v področju prodaje v Triglav Investments Medijska hiša Delo

*Predvidena obrestna mera in pričakovani letni donos. Pretekli donosi ne zagotavljajo enakih donosov v prihodnosti.

Ta informativni prispevek je pripravila družba  Triglav Investments, upravljanje premoženja, d.o.o., Dunajska cesta 20, Ljubljana, ki upravlja Krovni sklad Triglav vzajemni skladi. Prospekt Krovnega sklada Triglav vzajemni skladi z vključenimi pravili upravljanja, Ključne informacije za vlagatelje ter zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada so vlagatelju brezplačno na voljo na vpisnih mestih družbe za upravljanje ter na spletni strani www.triglavinvestments.si. Pred katero koli končno naložbeno odločitvijo glejte Prospekt Krovnega sklada Triglav vzajemni skladi z vključenimi pravili upravljanja (v nadaljevanju: Prospekt) z informacijami in Ključne informacije za vlagatelje (v nadaljevanju: KID). Prospekt, KID ter zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada so vlagatelju v slovenskem jeziku brezplačno na voljo na vseh vpisnih mestih družbe za upravljanje ter na spletni strani družbe (www.triglavinvestments.si). Pretekla uspešnost ne napoveduje prihodnjih donosov. Predstavljeni scenariji so ocena prihodnjih rezultatov, ki temeljijo na dokazih iz preteklosti o tem, kako se vrednost te naložbe spreminja, in/ali sedanjih tržnih pogojih, in niso natančen kazalnik. Kaj boste dobili, bo odvisno od tega, kako uspešen bo trg in kako dolgo boste imeli naložbo/produkt. Več o aplikaciji in vlaganju na www.triglavinvestments.si.