Slovenci in Slovenke obožujejo motorje, motocikle, mopede, enosledna vozila vseh vrst, kar razkrivajo podatki o številu registriranih enoslednih motornih vozil. V Sloveniji se je v zadnjem 10-letnem obdobju to število povečalo iz 86.826 na 127.272. Ker so tako motoristi kot motocikli čez zimo počivali, je pomlad pravi čas, da se opozori na največje pasti, ki jih prinašajo ceste v tem letnem času, ki je pogosto najbolj zahrbten čas za vožnjo z motorjem - tudi, če je zunaj lepo vreme.
V zatišnih legah cest, tudi, če se temperature povzpnejo do 20 stopinj Celzija, je oprijem pnevmatike s cestiščem še vedno slabši. Pnevmatika potrebuje več časa, da se segreje. Na cestah so še vedno ostanki soli, emulzije, morebitne udarne jame, ki jih mogoče v jesenskem času v lanski sezoni ni bilo. Lahko pride do presenečenj. Temu primerno se je treba obnašati v prometu.
V ponedeljek, 5. aprila se je zato začela nacionalna preventivna akcija za večjo varnost voznikov enoslednih motornih vozil. V Javni agenciji za varnost v prometu (AVP) zato motoristom svetujejo, da upoštevajo štiri zelo pomembne dejavnike, da se bodo vedno, v vseh vremenskih razmerah, varno vrnili v domačo garažo: razsodnost, izkušnje, strpnost in treznost.
Največ nesreč v toplih mesecih
V ta namen so pri AVP na novinarski konferenci na poligonu Barje skupaj z izkušenimi sogovorniki s področja motociklizma podali priporočila za večjo varnost voznikov enoslednih motornih vozil in izvedli praktične prikaze varnostnih elementov.
Na AVP na svojih dogodkih uporabljajo tudi napravo Skidbike, ki motoristom omogoča, da v varnem okolju preizkusijo svoje sposobnosti in da motor bolje obvladajo v različnih situacijah.
Že statistika, ki jo pripravljajo pri AVP razkriva, da se prometne nesreče voznikov enoslednih motornih vozil pripetijo predvsem v toplih mesecih oz. v času motoristične sezone med aprilom in oktobrom, največkrat med petkom in nedeljo. V letu 2020 je največ voznikov enoslednih motornih vozil umrlo ob sobotah (5 umrlih) in nedeljah (6 umrlih).
V zadnjih dveh letih (2019-2020) je v prometnih nesrečah umrlo 45 voznikov enoslednih motornih vozil, vsi, razen ene mopedistke, so bili moški. Delež od vseh smrtnih žrtev prometnih nesreč je narasel iz 22,5 % v 2019 na 27,5 % v 2020. Skoraj tri četrtine (73 %) voznikov enoslednih motornih vozil je v letu 2020 nesrečo, v kateri so izgubili življenje, tudi povzročilo, enako je tudi 5-letno povprečje. V obdobju zadnjih 5 let je bilo največ povzročiteljev prometnih nesreč v starostni skupini med 35. in 44. letom. Za posledicami teh prometnih nesreč je umrlo največ, 21 udeležencev.
Igor Mihajlik, trener varne vožnje, učitelj vožnje, ocenjevalec na vozniškem izpitu in vodja Delovne skupine za enosledna motorna vozila Agencije za varnost prometa
Še večji izziv predstavljajo kritične situacije, kjer so napačne reakcije lahko usodne. Vožnja motornega kolesa je zahtevno opravilo in zahteva precej več motoričnih spretnosti kot vožnja osebnega avtomobila. Ne pozabimo, da smo v primeru prometnih nesreč z drugim motornim vozilom motoristi praviloma tisti, ki jo odnesemo slabše. Priporočamo, naj se za varno in užitkov polno sezono motoristi permanentno izobražujejo in redno obnavljajo znanje in praktične spretnosti pri upravljanju motornega kolesa.«
Neprilagojena hitrost in nepravilna smer vožnje smrtna kombinacija
Na AVP kot glavna vzroka za nastanek prometne nesreče izpostavljajo neprilagojeno hitrost in nepravilno stran/smer vožnje. Zaradi teh dveh vzrokov, ki sta med seboj pogosto tudi povezana, je v zadnjih 5 letih umrlo 78 udeležencev oz. 82 % vseh umrlih v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki enoslednih motornih vozil. V obdobju zadnjih 5 let so vozniki enoslednih motornih vozil z vozniškim stažem do 5 let povzročili največ prometnih nesreč (29 %), za katere je znano, ali so imeli vozniško dovoljenje.
Alkohol je v letu 2020 botroval 12 smrtnim žrtvam, največ v zadnjem 5-letnem obdobju, med njimi je bilo kar 10 povzročiteljev. Policisti so v letu 2020 ugotovili 7.797 kršitev, v letu 2019 pa 7.138 kršitev cestno-prometnih predpisov, zato so v času nacionalne preventivne akcije predvsem na cestnih relacijah, ki jih motoristi pogosto uporabljajo za vožnjo, izvajali nadzor ob rednem delu.
Pomembno je, da ne precenjujete svojega znanja. Treba je vedeti, da je vsaka sezona sezona zase. Vožnja motorja je oblika športa, zato, če čez zimo „malo zaspimo,“ na začetku sezone nimamo dobre psiho-fizične kondicije.
Izkušnje so zelo pomembne
Igor Mihajlik, trener varne vožnje, učitelj vožnje, ocenjevalec na vozniškem izpitu in vodja Delovne skupine za enosledna motorna vozila Agencije za varnost prometa je na uvodu v motoristično pomlad povedal »Pred začetkom motoristične sezone morajo motoristi poskrbeti za tri stvari: motoristično opremo, motorno kolo in zase s fizično pripravljenostjo in treningi motorističnih znanj in spretnosti. Analize prometnih nesreč in dejstva, ki jih ugotavljamo na delavnicah in treningih varne vožnje kažejo, da motoristom včasih primanjkuje izkušenj pri obvladovanju motornega kolesa."
Zavedati se je treba, da so po mrzli in pogosto zasneženi zadnji zimi ceste še v veliko slabšem stanju, kot so bile lani, kar je za motoriste nevarno. Govorim o kolesnicah, asfalt je rezkan, veliko je neravnin, zaplat, zalivk. Vse to so pasti. Vse to lahko privede do nesreče.
Pazljivo pri nakupu motorja in čelade
Zato je treba temu primerno prilagoditi hitrost in način vožnje. Motorist mora zato dobro obvladati motor, priporočilo pa je, da se pred sezono udeleži enega od tečajev varne ali obnovitvene vožnje.
Pazljivo tudi pri nakupu motorja. Marsikdo kupi sebi neprimeren motor. Naj motor ne bo prevelik, da niti ne dosežete z nogami tal. Čelada ne sme biti niti prevelika, niti premajhna. Motor je treba znati tudi obvladovati. Če nekdo ni v stanju zvoziti ovinka s hitrostjo 90 km/h, kljub temu, da je omejitev hitrosti 90 km/h, in je ta ovinek s to hitrostjo prevozilo na stotine motoristov, z rezervo, je težko reči, da gre na neprimerno hitrost.
Popolna zaščitna motoristična oprema varuje
Nujno je, da motoristi poskrbijo za svojo varnost z uporabo dobre zaščitne opreme, v katero spadajo zaščitna čelada, kombinezon, ščitnik hrbtenice, škornji in rokavice. Najbolje je, da je oprema v živahnih ter opaznih barvah, da jih lahko drugi udeleženci lažje in hitreje opazijo. Motoristi naj imajo med vožnjo tudi vedno prižgane luči. Predstavljena je bila uporaba in proženje motorističnega jopiča z airbag zaščito hrbta, ki lahko pomaga preprečiti hujše posledice ob padcih.
Vseh šest v prometnih nesrečah lani umrlih mopedistov, ni uporabljalo zaščitne čelade! Od 16 umrlih voznikov motornih koles, eden ni uporabljal zaščitne čelade. Od dveh umrlih potnikov na motornem kolesu eden ni uporabljal zaščitne čelade.
Na tečajih varne vožnje se boste naučili tudi zaviranja pri različnih hitrostih in razlike v zaustavitvi. 50 km/h z ustreznim znanjem zaviranja se lahko motor na dobrem asfaltu ustavi v 10 do 12 metrih. Pri 100 km/h se zavorna pot podaljša na 50 metrov. To so velike razlike, še posebej, če vemo, da so hitrosti motoristov pogosto večje od 100 km/h.
