Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije smo Slovenci v letu 2019 proizvedli več kot tono komunalnih odpadkov (natančneje 1.064.321 tone), kar znaša 509 kg na prebivalca. Od tega jih je bilo kar 7.748 ton, označenih kot nevarnih odpadkov.
Čisto okolje, pospravljene ulice in pločniki, urejeni ekološki otoki so nekateri izmed kazalnikov okoljske kulture občank in občanov. Področje zbiranja odpadkov je umeščeno v okvir obvezne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov. Tako urbana kot ruralna okolja imajo urejene tako imenovane ekološke otoke – mesta, kjer so skupaj zbrani zabojniki za različne vrste odpadkov. Ponekod so ekološki otoki celo postavljeni delno v zemljo, kar je z vidika videza oziroma urejenosti še bolje.
Ali veste, kaj sodi v posamezni kontejner?
Rumen zabojnik: plastična, kovinska in tetrapak embalaža.
Moder zabojnik: papir in karton.
Bel zabojnik: steklo in steklene stvari.
Rjav zabojnik: biorazgradljivi odpadki.
Zelen zabojnik: preostanek odpadkov,
Tokrat smo v sodelovanju s Komunalo Kranj, ki skrbi za odpadke v občinah Kranj, Šenčur, Naklo, Preddvor in Jezersko, preverili, ali smo Slovenci dovolj skrbni, ko gre za ločevanje odpadkov, in čemu vse so njihovi zaposleni priča na terenu.
Večja ozaveščenost, a izzivi ostajajo
Slovenci smo vsako leto bolj pridni, ko gre za ločevanje odpadkov, opažajo na Komunali Kranj. Vse informiranje zadnjih let in vsi nasveti, ki jih nudijo komunalne službe, kažejo sadove. Pa vendar je še veliko tega, kar bi morali spremeniti.
"Na področju zbiranja odpadkov se pojavljajo različni izzivi, med drugim tudi kopičenja odpadne embalaže, neprehodnost ulic in nedostopnost zabojnikov, poseben izziv pa na celotnem območju, kjer komunala skrbi za zbiranje odpadkov, predstavljajo nepravilno odloženi odpadki na in okoli zabojnikov na ekoloških otokih," so povedali na Komunali Kranj.
Večkrat se namreč dogaja, da se na ekoloških otokih ob smetnjakih znajdejo večji odpadki, ki nikakor ne sodijo tja, ampak bi bilo treba zanje posebej naročiti kosovni odvoz ali pa jih peljati na deponijo. Tam se tako pogosto znajdejo odrabljene pnevmatike, ki bi jih moral posameznik odpeljati na zbirni center, avtomobilski odbijači, gradbeni material, neuporabljena barva, vreče cementa, bela tehnika, pohištvo in drugi večji, kosovni odpadki, za katere imajo uporabniki možnost naročila odvoza, pa embalaža večjih dimenzij in drugi mešani komunalni odpadki.
"Takšni prizori kazijo podobo mesta, krajevne skupnosti, okolja, vplivajo na zdravje ljudi in konec koncev, v prihodnosti tudi na denarnice uporabnikov," dodajajo.
Na pomoč tudi inšpektorji
Za komunalno službo tako vzdrževanje in urejen videz ekoloških otokov ostaja poseben izziv. V želji, da bi bila območja smetnjakov čim bolj urejena in da se ne bi spreminjala v deponije, smetarji komunalne službe Kranj redno praznijo zabojnike in urejajo tudi okolico okrog njih, se redno odzivajo na klice krajanov, če kdaj javijo, da so včasih jim na pomoč priskočijo tudi inšpektorji.
"Vztrajno nespoštovanje pravil lahko opazujemo na prenekaterem eko otoku, saj se kljub rednemu praznjenju zabojnikov/zvonov, ki jih je skupaj 219, od tega 159 samo v Mestni občini Kranj, ob zabojnikih kopičijo nepravilno odloženi odpadki, ki niso v ponos prebivalcem. Ekipe na terenu redno praznijo zabojnike in pospravljajo nepravilno odloženo nesnago poleg ekoloških otokov, na pomoč priskočijo tudi varnostne službe s pogostejšimi ogledi eko otokov. Z uvedbo poostrenega nadzora in rednega sodelovanja z medobčinskim inšpektoratom je vzpostavljen sistem pregleda nad stanjem."
Med težavami komunalnih uslužbencev tudi nedostopnost smetnjakov
A to še zdaleč ni vse. Smeti ne kazijo le ekoloških otokov, še vedno se zgodi, da jih neodgovorni posamezniki odvržejo kar tako, sredi narave, ob cesti, sredi mesta. Pa še kar nekaj neugodnosti je, s katerimi se srečujejo komunalni delavci.
Za nemoteno delo in hiter odvoz namreč potrebujejo tudi nemoten dostop do zabojnikov oziroma prosto pod za smetarska vozila. Mnogokrat se namreč soočajo z ovirami, kot so nepravilno parkirana vozila, neurejena vegetacija, ograje in nadstreški, tako da morajo dodatno energijo in dodaten čas vlagati v to, da lahko pridejo do smetnjakov in opravijo svoje delo.
Komunalnim delavcem na terenu je tako v veliko pomoč, če poskrbite za to, da imajo prosto pot in neoviran dostop do zabojnikov. Pomlad je sploh pravi čas, da obrežete žive meje, veje dreves in grmovja, ki segajo na cesto. In če živite v hiši, poskrbite tudi za to, da bodo na dneve odvoza smetnjaki postavljeni na lahko dostopno mesto, ne pozabite jih za kakšno zaklenjeno ograjo.
Prihodnost so v zemljo zakopani smetnjaki
Vedno več občin si prizadeva tudi za tako imenovane podzemne smetnjake, kjer so zbiralne posode zakopane pod zemljo. Na ta način smetnjak zavzema manj prostora na ulici oziroma pred hišo, takšen v zemljo vkopan ekološki otok je tudi lepše videti.
"Trajnostni načrt predvideva postopno preoblikovanje sistema ravnanja z odpadki od individualnih odjemnih mest v mestnih jedrih in strnjenih naseljih k skupnim odjemnim mestom. Na nekaterih lokacijah (Mlaka pri Kranj, Jezersko, Preddvor, Naklo) je Komunala Kranj začela z urejanjem novih ekoloških otokov, kjer se kar 70 odstotkov prostornine zbiralnih posod nahaja pod zemljo," so povedali na Komunali Kranj.
Veliko lahko naredimo sami
"Embalaži se v življenju težko izognemo, se pa lahko potrudimo in kupujemo odgovorno. Ne pretiravajmo in kupimo le tisto, kar potrebujemo. Izogibajmo se nepotrebni embalaži in izbirajmo izdelke v povratni embalaži. Hrane ne zavijajmo v odvečno folijo ali papir in raje uporabimo embalažo, ki jo lahko vedno znova uporabimo. Izogibajmo se izdelkom za enkratno uporabo. Po nakupih ne pojdimo lačni," še svetujejo na Komunali Kranj.
Pločevinke (pivo, (ne)gazirane in energijske pijače) popolnoma sploščite ali stisnete/pohodite v čim manjšo možno obliko.
Plastenkam odstranite pokrovček in iz njih iztisnite zrak, nato jih stlačite/sploščite in pokrovček namestite nazaj ali pa še dno in vrat plastenke zavihate navznoter in plastenko zvijete v valj.
Tetrapak (paradižnikov sok, tekoči jogurti, mleko sok ...) za odpad pripravite tako, da vse štiri robove odlepite in tetrapak popolnoma sploščite ali zgornji del po sredini razparate, dno zavihate navzgor in sploščite ali gornji del stisnete skupaj, dno zavihate navzgor in sploščite.
Plastične lončke (jogurt, kisla smetana …) sploščite (polomite), dno lahko zavihate navzgor.
Pladnje (od mesa, rib, pakirane zelenjave oziroma sadja) zarežete po robovih vse do dna in sploščite embalažo. Nasvet: Meso ali ribe kupite v mesnici/ribarnici, v nekaterih večjih trgovinah vam jih postrežejo tudi v vašo embalažo z znakom.
Trde konzerve (pripravljene jedi, vložena zelenjava, paštete, ribe) lahko za v smetnjak pripravite tako, da manjše konzerve položite v večje. S tem boste občutno zmanjšali prostornino v smetnjaku.
Plastične vrečke poravnate in vse skupaj zvijete/zložite v čim manjši zavoj.
Kartonskim škatlam in embalaži razstavite robove in škatlo popolnoma sploščite.
Dobrodošlo je odlaganje odpadkov v zbirnih centrih
Vedno več uporabnikov različne vrste odpadkov odda v zbirne centre (ZC), ki so posebej urejeni in opremljeni prostori, kjer uporabniki lahko oddajo odpadke. Kar je seveda zelo dobrodošlo in spodbudno.
Sporočila uporabnikov, ki se javijo na naslov info@komunala-kranj, kažejo na povečano število vprašanj glede sprejema odpadkov na zbirnih centrih. V Mestni občini Kranj je to ZC Zarica in v občinah Šenčur ZC Šenčur, Naklo ZC Naklo in v občini Jezersko ZC Remont. "Uporabnike pozivamo, da na zbirne centre pripeljejo že sortirane odpadke zaradi skrajšanja časa oddaje in čim krajšega zadrževanja v zbirnem centru. Tako pred zbirnim centrom ne bo prihajalo do zastojev."
In še v razmislek ter v spodbudo za ustrezno ravnanje z odpadki za konec naslednja misel:
Še vedno velja, da je najboljši odpadek tisti, ki ga ni. Za kakovostno ravnanje z odpadki lahko poskrbimo skupaj.
