Gre za ključno pravno orodje, ki postavlja pravila med vami in naročnikom ter skrbi, da projekt teče gladko. Strokovno in natančno zastavljen dogovor ima veliko prednosti. Jasno so namreč opredeljene finance, potek izvedbe in medsebojne obveznosti.
Kdaj pride podjemna pogodba v poštev in kdo jo sploh lahko sklene?
Zanjo se odločimo takrat, ko gre za občasna dela, ki so časovno omejena. Pod njo lahko uvrstimo vse od fizičnega truda in obrtništva do umskega dela (z izjemo tistih del, ki padejo pod avtorsko pravo). Koncept je preprost: izvajalec prevzame obveznost, da bo delo opravil, naročnik pa jamči, da ga bo plačal.
Skleneta jo lahko tako pravna kot fizična oseba. Vendar so med njima manjše razlike. Kot podjemnik ste samostojni in si delo organizirate sami, čeprav še vedno sledite splošnim navodilom naročnika. Pozorni morate biti, da vaše delo nima elementov redne zaposlitve. Če imate določen delovni čas, fiksno lokacijo in ste podrejeni nadrejenemu, je opravljanje dela prek podjemne pogodbe strogo prepovedano in protizakonito! V takem primeru bi vas naročnik moral zaposliti na podlagi delovnega razmerja.
Niste prepričani, v katero kategorijo spada vaše delo? Za hiter nasvet ali strokovno pripravo dokumentacije se obrnite na Pravnik na dlani na telefonski številki 01 280 8000.
Kako napisati podjemno pogodbo?
Zakon za sklenitev podjemne pogodbe ne predpisuje stroge oblike. Lahko se sklene tudi ustno, najbolje pa je pisna oblika, da sta obe strain zavarovani. Dobra pogodba mora nedvoumno vsebovati:
- Natančne roke in podrobnosti izvedbe,
- roke in način plačila,
- dogovor o tem, kdo priskrbi material.
Še posebej pri občutljivih projektih (ki denimo mejijo na avtorsko delo) je pametno, da se izognete amaterskim napakam. Prepustite pregled dokumentacije in njeno sestavo pravniku.
Je minimalna urna postavka pri podjemni pogodbi zagotovljena?
Kratek odgovor: Ne. Pri tovrstnih dogovorih se namreč plačilo določi za celotno opravljeno delo, ne pa za porabljen čas. Če pa se z naročnikom vseeno dogovorita za urno plačilo, zakonsko določenega minimuma ni. Dobra praksa pa je, da se pri določanju cene zgledujete po minimalni urni postavki za začasno ali občasno delo, ki jo letno usklajuje Ministrstvo za delo glede na rast minimalne plače.
Kaj pa, če vas naročnik izkorišča?
Če se od vas zahteva prisotnost na delovnem mestu in delate pod pogoji, ki so identični redni zaposlitvi, gre za kršitev. Naročnik je v tem primeru z vami dolžan skleniti pogodbo o delovnem razmerju. Ne zatiskajte si oči pred kršitvami svojih pravic in si pravočasno zagotovite pravno svetovanje na številki 01 280 8000.
Socialna varnost in davčni vidik podjemne pogodbe
Noben zaslužek ne uide davkom in tudi podjemna pogodba ni izjema. Od davčne osnove se obračuna 25-odstotna akontacija dohodnine. Kljub davkom pa je njena največja prednost univerzalnost. Prek nje lahko zaslužite vsi: redno zaposleni, študenti in brezposelni. Njena največja slabost? Šibka socialna varnost. Če nimate urejenih obveznih zavarovanj in prispevkov že iz kakšnega drugega naslova (npr. redne službe), vas tovrstno delo pušča v precej ranljivem položaju.
