Ohranjena je sposobnost samodejne, naravne obnove gozdov.
Zaradi ohranjenih naravnih mehanizmov obnove se slovenski gozd na 95 % gozdnih površin, potrebnih obnove, obnovi po naravni poti. Le 5 % površin je potrebno obnoviti s sadnjo sadik gozdnega drevja. Naravne ujme sicer povečujejo potrebe po obnovi in negi gozdov oz. po gozdnogojitvenih in varstvenih delih v gozdovih, vendar gozdovi zaenkrat še uspevajo kljubovati podnebnim spremembam.
Povečujeta se lesna zaloga in prirastek v gozdovih.
V slovenskih gozdovih se je povprečna lesna zaloga v obdobju od 1947 do 2020 povečala s 137 m3/ha na 304 m3/ha, letni prirastek gozdnih sestojev pa s 3,25 m3/ha (1947) na 7,48 m3/ ha (2020). V Sloveniji je 1.176.069 ha gozda, njegov delež pa znaša 58 %. Leta 1875 je bilo z gozdom pokritega le 36,4 % slovenskega ozemlja.
Gozdovi so bogat vir surovine za gozdno-lesno verigo.
Možni posek lesa v slovenskih gozdovih, ki je določen z gozdnogospodarskimi načrti, se je v zadnjih 25 letih več kot podvojil, in sicer s 3,1 milijona m3 (1994) na 7,1 milijona m3 (2020). Realizacija poseka lesa v gozdovih je manjša od načrtovanega, se je pa realiziran letni posek lesa v zadnjih letih (predvsem zaradi posledic naravnih ujm v gozdovih) približal načrtovani količini možnega poseka in je znašal 5 in 6 milijoni m3 lesa, v letu 2020 pa se je z 4,2 milijoni m3 spet nekoliko zmanjšal.
