Gojitelja papig Alojza Ostermana iz Cerkelj na Gorenjskem smo letos obiskali dvakrat. Prvič v maju, ko so bili njegovi mladički še čisto goli in je moral vstajati na dve uri, da jih je hranil. Nato pa spet v juliju, ko so gole papige že dobile perje in se spremenile v čudovite mlade aleksandre, ki ti ukradejo srce. Dvomesečni mladiček velikega aleksandra, se je tako prisrčno stisnil k meni, da je od tistega trenutka dalje to moja najljubša ptica …
Ko se preveč ohladi
Alojz je letos zaradi posebne pomladi ogromno svojih mladih aleksandrov hranil sam na roke v inkubatorju. “Klimatske spremembe v zadnjih letih vplivajo tudi na razmnoževanje okrasnih ptic. Letos je prestopno leto in starejši pravijo, da je tedaj več težav z vremenom," pojasnjuje Alojz. Pravi, da je letošnja ohladitev konec aprila povzročila, da se mladiči ne valijo v takšnem odstotku, kot bi se morali, starši pa jih ne hranijo. Papige imajo namreč tako kot ostale živali v glavi jasno sprogramirano, do kje lahko gredo. Ko se preveč ohladi, samica oceni, da gnezditev ne bo uspešna in preprosto uniči celo gnezdo in razbije tudi vsa jajca.
"Govoril sem z nekaj kolegi, ki so imeli letos podobne težave," opisuje. Pri nekaterih se pojavlja tudi pokanje jajčnih lupin. Pri normalni zunanji temperaturi samica na vsakih nekaj ur vstane in gre iz jajc. V letošnjem letu pa so zaradi hladnega vremena manj vstajale in je zato prišlo do pojava pokanja jajčnih lupin.
"Če pa se mladiči izvalijo, samica vidi, da ne bo mogla vseh mladičev greti in zato za obstoj vrste obdrži maksimalno enega ali dva, vse ostale žrtvuje in pusti, da poginejo. To se je sedaj dogajalo tudi pri meni. Enega je recimo hranila, drugih pa ne," pravi Osterman. Zato je pustil tistega mladička pri materi, dokler ni izvalila vseh jajc, na koncu pa je vzel ven še tistega mladiča in ga ročno hranil. "Če ostane v gnezdu
Tako je moral letos na roke nahraniti okoli 50 mladih papig in zaradi tega vstajati tudi sredi noči. Na novo izvaljene mladičje hranimo namreč na vsaki dve uri do starosti dveh tednov oziroma odvisno od vrste. V ta namen ima kar dva prava otroška inkubatorja in sedem inkubatorjev za ptice, za jajca ima še tri valilnike. Brez tega bi letos zaradi slabih vremenskih razmer najbrž poginila večina njegovih maldičev.
Ima jo prvi na svetu
Osterman ima sicer več kot 200 papig, največ ima srednjih aleksandrov, ima velike aleksandre in male afriške aleksandre. Ima tudi nekaj aratinkg, senegalskih papig, kakaduja in are. Zelo ponosen je tudi na redke mutacije, ki jih večinoma pridobil z nakupi ali menjavami med gojitelji. "To gre recimo pri sivoglavih aleksandrov, potem so mutacije srednjih aleksandrov, imam tudi tri mutacije velikih aleksandrov," pravi.
Sicer pa mu je spelo vzgojit štiri mutacije, ki jih bo dal v javnost najbrž po dopustih. To so bradati aleksandri. "Te črnoglave bradate imam sedaj dve mutaciji. Ena mutacija je črnoglava z modrimi peresi, ena pa ima svetlo črno glavo," pojasnjuje in dodaja, da je vzgojil tudi dve mutaciji z roza glavo. Eno mutacijo, kjer je zatilje nesivo, ampak roza barve in eno mutacijo, kjer je na prsih samo vijolična črta in nima celih rdečih prsi: "Te mutacije imam sedaj jaz edini in prvi na svetu.”
Mladi aleksandri so sicer v tem trenutku že primerni za odhod v nov dom, vse dodatne informacije in kontaktne dobite na www.birdsparadise.si.
