Tudi v Sloveniji se je številka populacije v zadnjih letih močno povečala. Sedaj znaša okoli 400 živali. Slovenski strokovnjaki so eni izmed vodilnih raziskovalcev, ki se ukvarjajo z njihovim proučevanjem. Pogovarjali smo se z Miho Kroflom, docentom na Biotehniški fakulteti, ki je eden izmed vodij raziskovalcev, ki spremljajo omenjeno vrsto po Evropi.
Leta 2016 je Ministrstvo za kmetijtvo šakale dalo ne seznam lovnih živali. Se to že pozna pri številu populacije?
Šakal je bil sicer res uvrščen med lovne vrste, vendar je obenem še vedno ostal na seznamu zavarovanih vrst. Takšen "shizofreni" status naj bi se sicer kmalu uredil s tem, ko ga bodo po pričakovanjih na Ministrstvu za okolje in prostor izbrisali iz seznama zavarovanih vrst.
Zaradi tega se je v Sloveniji do sedaj izvajal samo izredni odstrel posameznih šakalov, kar ni imelo vpliva na populacijo. Vendar tudi raziskave iz tujine kažejo, da odstrel šakalov ne vpliva dosti na njihovo populacijo. Na primer v Bolgariji odstrelijo po več kot 20.000 živali vsako leto, pa to ne prinaša kakšnega zaznavnega učinka. Glede na nekatere raziskave na drugih vrstah šakalov je najverjetnejša razlaga za to, da se šakali odzovejo na lovni pritisk s povečano reprodukcijo. Zato tudi v Sloveniji ne pričakujemo, da bo imel odstrel kakšen očiten učinek.
Do sedaj je edino Izraelu uspelo, da so zmanjšali populacijo šakalov. Vendar so to dosegli z zmanjšanjem razpoložljivosti klavniških odpadkov za šakale.
Dolgo časa je bilo največ šakalov v Sloveniji moč zabeležiti na območju Ljubljanskega barja, tudi povsem na pragu prestolnice. Danes pa največjo gostoto beležimo na območju Krasa. Že sedaj se pogosto nahajajo v bližini naselij in mest.
Razlog je po eni strani v tem, da tam najdejo precej hrane v obliki raznih odpadkov in glodavcev, po drugi strani pa se na ta način verjetno tudi izogibajo svojim glavnim konkurentom volkovom, ki se pogosteje zadržujejo v bolj odmaknjenih predelih.
Kaj je značilno za okolje, kjer živijo?
Šakal je zelo prilagodljiva vrsta, ki lahko živi praktično kjerkoli, od puščav, do gozdov, hribovji in mestnih okolij. Najraje pa imajo nižinsko mozaično krajino, kjer se prepletajo različni habitati. Manj jim ustrezajo kmetijske monokulture ali strnjeni gozdovi. Pogosto se izogibajo tudi območij z dosti snega, kjer je več kot sto dni snežne odeje, ter osrednjih območji teritorialnih tropov volkov.
Opaža se porast števila populacije, ne samo v Sloveniji. Bi to v prihodnosti znalo biti problematično?
Šakali so se v zadnjih 150 letih precej razširili po Evropi, tudi v Sloveniji. Kakšnih zelo očitnih negativnih posledic zaenkrat to ni prineslo, opažamo pa, da se ponekod povečujejo škode na drobnici. Pojavljajo se tudi poročila o upadu populacije srnjadi. Vendar ta upada tudi, kjer šakalov ni veliko. Zato potrebujemo bolj poglobljene raziskave, da bi ugotovili, kakšen je dejanski vpliv šakalov na to vrsto in v kolikšni meri so za upad pomembni drugi dejavniki, kot na primer škodljive kmetijske prakse. Bolje moramo tudi raziskati pojav škod na domačih živalih zaradi šakalov, o čemer za zdaj v Evropi vemo zelo malo.
So načrtovani še kakšni ukrepi za zmanjšanje vrste?
Eden izmed načrtovanih ukrepov, ki se pogosto omenja, je odstrel šakalov. Vendar glede na tuje raziskave ne pričakujemo, da bo imel kakšen večji učinek na terenu, se bodo pa verjetno ob tem nekoliko zmanjšali pritiski na organizacije, zadolžene za načrtovanje upravljanja s prostoživečimi živalmi. Pojavljajo se tudi pobude o testiranju raznih ukrepov za varovanje živine, ki bi lahko preprečevali škode.
Zakaj je po vašem mnenju veliko ljudi nastrojenih proti njim?
Res je zanimivo, kako negativen odnos imajo nekateri deli javnosti do šakalov. To je bilo do sedaj raziskano predvsem med lovci, ki imajo po drugi strani precej bolj pozitiven odnos do volka in ostalih velikih zveri. Verjetno je pomemben razlog v tem, da gre pri šakalu za relativno novo vrsto, ki je v preteklosti pri nas ni bilo, njihovo število pa še vedno hitro narašča. To razumljivo vzbuja zaskrbljenost.
Poleg tega moramo upoštevati, da lahko šakali živijo v precej velikih gostotah, kar je posledica njihovih relativno majhnih teritorijev, ki običajno merijo le nekaj kvadratnih kilometrov. Tako je na primer na območju teritorija enega tropa volkov prostora za okoli sto tropov šakalov. Torej so gostote lahko tudi po stokrat večje kot pri volkovih.
Prinašajo šakali za okolje več pozitivnih ali negativnih posledic?
Mislim, da imamo zaenkrat na voljo premalo raziskav, da bi lahko na to zanesljivo odgovorili, verjetno pa se odgovor razlikuje od območja do območja. Na primer v Srbiji šakali opravljajo pomembne ekosistemske storitve s tem, ko odstranjujejo velike količine klavniških odpadkov, ki bi drugače razpadali v okolici naselij. S tem lokalnim prebivalcem po oceni prihranijo okoli pol milijona evrov letno.
Odstranijo lahko tudi velike količine glodavcev, ki so škodljivci v poljedelstvu. Na primer za Srednjo in Jugovzhodno Evropo se ocenjuje, da vsako leto polovijo preko 158 milijonov teh glodavcev. Po drugi strani povzročajo škodo v živinoreji in verjetno vplivajo na nekatere prostoživeče vrste. Vendar trenutno še nimamo na voljo dovolj podatkov, da bi lahko natančno ovrednotili vse te vplive.
Kaj šakal naredi ob srečanju z ljudmi? Obstaja v Sloveniji kak primer napada na človeka?
Šakal je precej plašna vrsta, ki se ob neposrednem srečanju s človekom praviloma hitro umakne. Ima prilagodljiv način življenja, ki mu omogoča, da živi v bližini človekovih naselij. Kljub velikemu številu šakalov v Evropi in ne tako redkimi srečanji z njimi, do sedaj ni bilo zabeleženega nobenega primera, da bi napadel človeka. Tako kot pri volku, je tudi pri šakalu skoraj edina možnost za agresiven odziv, če bi bil ujet v kakšni pasti in bi ga poskušali zgrabiti, ali pa v primeru obolelosti za steklino. Vendar vsaj v Sloveniji je na srečo danes steklina že izkoreninjena.
Skupaj z novinarjem New York Timesa ste se odpravili na teren. O vas je bil napisan tudi članek. Si štejete kot posebno čast, da so vas opazili?
Prej bi rekel, da so novinarji NYT opazili šakale, ki se hitro širijo po Evropi in vzbujajo vedno večjo pozornost javnosti. Je pa tudi res, da smo bili v zadnjih desetletjih Slovenci eni izmed vodilnih raziskovalcev šakalov v svetu.
"Šakale"imamo v SODSTVU,POLICIJI,POLITIKI ,TO SO PRAVE ZVERI AMPAK TO JAEVOLILCEM VŠEČ ,ANE DEBILI !!! TELE ,NASPLOH PA NOBENA ŽIVAL NI ŽLEHT B,LE "človeška zver JE NENASITNA !!!