Gre za rejo, ki je najcenejša in hkrati najmanj prijazna za kokoši nesnice, v Švici je takšna vrsta reje celo prepovedana.
"Baterijska reja kokoši nesnic je reja kokoši nesnic v kletkah, v katerih je glede na velikost kletke lahko od nekaj ptic do več deset ptic," so nam pojasnili na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V zadnjih štiridesetih letih je bila po njihovih podatkih reja kokoši v neobogatenih kletkah najbolj razširjen način reje kokoši nesnic za proizvodnjo konzumnih jajc.
"Reja v tako imenovanih konvencionalnih kletkah je bila reja, kjer je imela vsaka kokoš na voljo 550 kvadratnih centimetrov prostora. V kletki sta bila kokošim na voljo še krmilnik in napajalnik," opisujejo.
Spremenili minimalne pogoje
Ker pa je tako okolje zelo osiromašeno in ne zadovoljuje osnovnih potreb kokoši nesnic, je bila že leta 1999 sprejeta Direktiva 1999/74/ES, ki je določila minimalne pogoje za zaščito kokoši nesnic in prepovedala rejo kokoši nesnic v takih kletkah. Za prehod na nove oblike reje je direktiva predvidela dvanajstletno obdobje za prilagoditev. Skladno z Direktivo 1999/74/EC in nacionalnimi predpisi je bila reja v tovrstnih kletkah prepovedana s prvim januarjem 2012.
V kletki morajo biti gredi, ki morajo biti dolge toliko, da je vsaki kokoši na voljo 15 centimetrov gredi. "Poleg navedenega morata biti v kletki gnezdo in nastilj. Gnezdo je ločen prostor za nesenje jajc za posamezno kokoš ali za skupino kokoši katerega tla ne smejo biti iz žične mreže, ki bi prišla v stik s kokošmi. Nastilj pa mora kokošim omogočati kljuvanje in brskanje," dodajajo.
Najlepše jim je v ekološki reji
"V tako imenovanih alternativnih rejah kokoši niso nameščene v kletkah, temveč prosto v objektu. V hlevu je kokošim na voljo gnezdo ali skupinsko gnezdišče, nastilj za brskanje in prašne kopeli in gredi za počitek," opisujejo na upravi. V objektu je lahko največ devet kokoši na kvadratni meter uporabne površine, kar pomeni, da ima vsaka kokoš na voljo 1.100 kvadratnih centimetrov uporabne površine.
"Če taka alternativna reja nima izpustov na prosto, gre za hlevsko rejo z oznako 2, če pa je v taki alternativni reji kokošim omogočen dostop do zunanjega izpusta, ki mora tudi izpolnjevati predpisane pogoje, potem je taka reja označena kot prosta reja in označena z 1," dodajajo. Kokoši v prosti reji imajo torej podnevi dostop do pašnika ali so izpuščene na prosto, kjer se lahko vedejo, kakor je značilno za njihovo vrsto, na primer brskajo in se kopajo v prahu.
Pomembno je tudi, da kokoši v ekološki reji nimajo skrajšanih kljunov. V ostalih rejah jih skrajšajo za preprečevanje kljuvanja perja in kanibalizma. Skrajša pa jih lahko le usposobljeno osebje na piščancih, ki so mlajši od 10 dni in namenjeni za proizvodnjo jajc.
"Kontrolo nad ekološkimi rejami kokoši nesnic izvajajo organizacije, ki jih na podlagi vloge z dokazili o izpolnjevanju tehničnih in organizacijskih pogojev z odločbo imenuje minister," pojasnjujejo na UVHVVR. Nadzor nad delovanjem organizacij za kontrolo in certificiranje izvaja uprava sama.
Koliko jih imamo
Glede na vrsto reje je v skladu s Pravilnikom o zaščiti rejnih živali v Sloveniji registriranih 161 objektov rej kokoši nesnic:
- 18 objektov, ker je reja registrirana kot ekološka reja - oznaka 0
- 27 objektov, kjer je reja registrirana kot prosta reja - oznaka 1
- 63 objektov, kjer je reja registrirana kot hlevska - oznaka 2
- 53 objektov (hlevov), kjer reja poteka v obogatenih kletkah in je registrirana kot baterijska reja - oznaka 3
anja.scuka@zurnal24.si
Ja nič, spusti kokoši v naravo in iskat jajca po gozdu. Potem bo jajce 20 €, ampak bo res eko. Sicer ne bomo vedeli, kako staro je in bomo kupili nek del jajc, ki se jih ne bo več dalo… ...prikaži več pojesti, ampak spet, bo eko.