V Zavodu pit so seznanjeni s tako imenovanim "vzrediteljem" psov, ki so v torek v Novem mestu napadli in ubili 71-letno žensko. Tanja Vidergar in Urška Karlin iz Zavoda Pit sta zatrdili, "da v tem primeru pasje borbe niso imele nobenega pomena in ti psi niso bili uporabljeni za to namembnost niti zlorabljeni za pasje boje."
Največji problem v Sloveniji je po njunem mnenju ta, da vidijo nekateri ljudje kvaliteto psa na popolnoma napačen način: "Počutimo se kot v mesnici, več kilogramov kot ima pes, več je vreden. Premalo takšnih "vzrediteljev" daje poudarek na karakter samega psa, na stabilnost."
Tanja in Urška sta poudarili, da ni vse samo v vzgoji psa: "Vzgoja res pomeni ogromno. A vseeno ostaja pomemben odstotek, kjer ima genetika pomembno vlogo in lahko zadevo z vzgojo le omiliš, spremeniš pa ne. Veliko nas je opozarjalo na nestabilnost, ki se je prenašala naprej. Konkretno v tem primeru."
"Zakaj sploh takšnega psa pariti? Ker teža v žepu prevlada nad težo v glavi? Nismo proti vzreji, smo pa proti nekontrolirani vzreji, brez zdravstvenih testov," pojasnjujejo v Zavodu Pit, kjer že leta opozarjajo, da moramo spremeniti odnos, da moramo nekaj narediti v smeri diskriminacije psov. Po njihovih besedah bi to naredili s tem, da smo dobri lastniki, tekmujemo v kinoloških športih, se ukvarjamo s terapijo psov: "Ne pa, da merimo svoj ego s kilogrami, ki jih ima naš pes in koliko psov imamo na povodcu."
Če bi bili psi ločeni ...
"Dejstvo je, da je prišlo do hude tragedije in dejstvo je, da bi se temu dalo izogniti. Vedno se opozarja, da lastništvo večih psov prinaša še večjo odgovornost, predvsem takrat, ko gre za pse z močnim karakterjem," sta poudarili Urška in Tanja.
Ob tem dodajata, da do tragedije ne bi prišlo, če bi bili psi ločeni: "Če krdelo močnih psov ne bi bilo prepuščeno 71-letni gospe, do tega ne bi prišlo. Ti psi so fizično premočni. Ti psi so psihično premočni. Naši psi so naša odgovornost. Sprejeti moramo odgovornost in posledice povezane s tem."
Pojasnjujeta, da tokrat novinarjev ne moremo kriviti za napihnjeno zgodbo, tragedijo so povzročili psi tipa bull: "Ni šlo za ugriz, ampak napad na osebo, na roko, ki je te pse hranila. Katastrofa bi bila, če bi šlo za katero koli drugo pasmo, da se razume."
Na Zavodu Pit pravijo, da 71-letna gospa ne bi smela biti sama s takšnim tropom psov. "Drugič, če so se stepli in jih je dajala narazen, bi razumeli, da je pokasirala ugriz. Ampak da so jo psi dobesedno vlekli po tleh ... Vemo, kako psi tipa bull vlečejo, trgajo ... In tega so sposobni samo nestabilni psi, plod nepremišljene vzreje."
"Pa da ne bo kdo rekel, da številni nismo opozarjali na to. Smo. Pa smo bili iz strani kvazi vzreditelja blokirani in podobno," še pravijo in dodajajo, da je to približno tako, kot če se dva ali trije ljudje stepejo: "Pa jih človek poskuša dati narazen. Pa se vsi obrnejo potem proti njemu in ga pretepejo do smrti. To je uboj. Pri teh psih gre za pretirano reakcijo, ki je povzročila smrt nedolžne osebe."
"Na žalost ti psi vse bolj popularni"
Zavod Pit je nastal zaradi problematike pasjih bojev in zlorabe psov v te namene. Tudi po vseh dolgih letih delovanja to ostaja njihovo primarno poslanstvo, saj se dnevno soočajo z posamezniki, ki pse vzgajajo za pasje boje, jih izkoriščajo za razplod in paritve: "Seveda je govora o psih s selektivno genetiko, tako imenovanim gamenessom, kar seveda podaja zaključke o namembnosti vzreje, razploda in prodaje takšnih psov."
V Sloveniji po njihovih navedbah obstaja kar nekaj psarn, ki poudarjajo omenjeno genetiko in te pse preprodajajo ter vzrejajo, kar dokazujejo različni priloženi "online pedigreji" iz katerih je jasno razvidno potomstvo in selektivnost omenjenih psov.
"Na žalost so omenjene pasme vse bolj popularne. Ker ne gre za priznano pasmo s strani mednarodne kinološke zveze, posledično ni nadzora nad dvoriščnimi vzreditelji, saj ni registriranih psarn in vzrediteljev. To tovrstnim 'šteparjem' omogoča prodajo in parjenje brez nadzora ter razmnoževanje omenjene selektivne genetike. Tedensko spišemo kar nekaj prijav zaradi suma organizacije pasjih borb in razploda ter preprodaje psov v to namembnost," pojasnjujejo.
Policisti imajo zavezane roke
V Sloveniji člani Zavoda Pit aktivno sodelujejo z državnimi organi policije in preiskovalnega urada, ki so usposobljeni za področje organiziranja pasjih bojev v Sloveniji. "Javnosti je poznana zgodba z mariborsko pasjeborko Vesno Trifunović, dejstvo pa je, da v Sloveniji obstaja kar nekaj posameznikov in psarn, ki so na področju razploda in organiziranja pasjih bojev prisotni bistvebo dlje in v precej večjem segmentu," pojasnjujejo.
Urška in Tanja opozarjata, da je rešitev takšnega problema zapletena. Slovenska zakonodaja namreč onemogoča konkretni pristop policistov in reševanje problematike, saj organizacija pasjih bojev ni opredeljena kot kataloško kaznivo dejanje. To pomeni, da policiji ni dovoljena uporaba prikritih preiskovalnih metod oziroma aktivnost tajnih policijskih sodelavcev. Prav zato je po njihovih izkušnjah zelo težko potrditi vse osumljence in pripeljati preiskavo do končnega epiloga.
Vseh primerov, v katerih so aktivni, niso mogli izpostavljati, saj so nekatere preiskave še v teku. "Poleg Vesne Trifunović lahko izpostavimo primer Aleša Rusa, kjer smo se povezali tudi s pristojno veterinarsko inšpekcijo," so pojasnili in dodali, da so z njimi sestankovali in jim pomagali z določenim specifičnim znanjem odkrivanja znakov organizacije pasjih bojev, branjem pedigrejev, uporabo izrazoslovja med dogmani in podobnim. Pravijo, da je bila novomeška inšpekcija tedaj edina, ki je bila pripravljena sodelovati, se izobraževati in objektivno pristopiti k reševanju tovrstne zlorabe psov.
"Vsekakor so naši cilji usmerjeni višje kot v nekaj posameznikov, predvsem v določeno psarno, ki je na slovenskih tleh prisotna več kot dvajset let, pa je zaradi varstva podatkov in preiskave ne izpostavljamo javno. Upamo pa, da bo nekoč v prihodnosti dobila epilog," pravijo v Zavodu Pit.
Sodelovali so tudi pri sojenju Tineta Resnika in posredovanju določenih dokazov in sumov ter so se aktivno udeleževali sojenja, predstavili tožilstvu določene nove povezave ter dokaze ter seveda vztrajali pri najvišji zaporni in denarni kazni za osumljene.
Preprodajajo jih izven naših meja
Tanja in Urška pojasnjujeta, da samih aktivnih pasjih bojev v Sloveniji ni, je pa velik problem določenih psarn in posameznikov, ki takšne pse z določeno genetiko preprodajajo izven meja Slovenije. "Javna skrivnost pa je, da se ti slovenski pasjeborci s svojimi psi udeležujejo pasjih bojev na Balkanu, oziroma skrbijo za razplod in prodajo teh psov znotraj in sunaj Slovenije."
Pravita, da je Slovenija geografsko priročna za omenjene ljudi, saj je do držav Balkana blizu, tam pa so borbe psov nekaj vsakdanjega in se odvijajo vsak konec tedna tudi na očeh javnosti, policije, sodstva in veterine. "V Sloveniji je pomembno izpostaviti posamezne 'šteparje', ki takšne pse parijo, vzrejajo v tovrstne namene in preprodajajo. Teh pa je na žalost veliko. Že v začetku našega raziskovanja je bilo najdenih okoli 25 psarn, kjer takšni psi s selektivno genetiko izhajajo iz Slovenije," dodajata.
"Ne poznajo ljubečega dotika"
V Zavodu Pit opisujejo, da gre pri vzgoji psov za pasje borbe za brutalne in naporne treninge: "Psi so navadno ločeni, nesocializirani in nimajo stikov z drugimi ljudmi, razen s "trenerjem". Pogosto dajejo psom droge za večjo vzdržljivost in povečanje mišične mase. Pri treningih uporabljajo velikokrat tako imenovane treadmille oziroma doma narejene tekaške steze in uteži. Psi so pripeti na težke verige in imajo težke ovratnice zato, da se jim krepijo vratne mišice."
Ti psi po njihovih izkušnjah ne poznajo ljubečega človeškega dotika, poznajo brce, pretepanje in siljenje v treninge: "Velikokrat se za vabe oziroma trening uporabijo manjši ali bolj šibki psi, ki jih na treningu drugi psi dobesedno raztrgajo. Izpostavljeni so soncu, mrazu, dežju in snegu, ne poznajo sprehodov ali igre."
Pojasnjujejo, da so naučeni agresije do drugih psov in da v pitu napadajo drugega psa, ne glede na to, kakšne poškodbe so utrpeli sami: "Se pravi, da gredo preko svojih zmožnosti, bolečin in poškodb. Pasji boji so ena najbolj krutih aktivnosti, ki si jo je izmislil človek in so namenjeni samo enemu cilju, to je zaslužku."
Za borbe se po njihovih izkušnjah uporabljajo tudi psi, ki niso načrtno parjeni za to, nimajo genetske zasnove za borbe in v sebi nimajo lastnosti, ki se pri pasjeborcih najbolj ceni gameness. V borbe se tako po njihovih izkušnjah siliijo psi, kot so ameriški stafordširski terijer, stafordširski terijer ter mešanci med temi in drugimi psi tipa bull, ki so po izgledu podobni pitbullom. To pa niso psi s stoletno genetiko, ki imajo v sebi dejansko željo po borbi in so načrtno parjeni, da imajo v sebi to lastnost, ki jo imenujejo gameness.
Za "svojega" človeka bi se borili do smrti
"Ameriški pit bull je kot pasma, tako kot vse pasme psov ... Je proces v teku, spreminja se z modnimi muhami in razpoložljivim delom," sta nam povedali Urška in Tanja. Vendar je jedro buldoga po njunih besedah preprosto: "Pes, ki se oprime dela, ki mu ga zada človek, to počne s pogumom in vztrajnostjo. Pes ne pozna razlike med dobrim in slabim. Ne glede na to, katero delo opravlja, si je ameriški pit bull s svojim veselim karakterjem, s pozitivnim odnosom do življenja, prijaznostjo do ljudi, pridobil veliko prijateljev."
Današnji vzreditelji so po njunih besedah soočeni z zahtevim izzivom ohranjanja pasme, saj morajo postaviti nezakonite pasje borbe v preteklost, da se pasmo končno neha v javnosti označevati kot “nevarno".
"Tako kot ameriški pit bull ni prenehal biti pravi “bulldog”, ko je bilo pri koncu njegovo tisočletno nadzorovanje bikov, ne bo prenehal biti “bulldog” takoj po koncu svojih dvesto let trajajočih pasjih borb," pojasnjujejo v Zavodu Pit. Vzreditelji se morajo po njihovih besedah zavedati, da definicija lastnosti gameness ne pomeni želje po ubijanju drugih psov, temveč to, da je pes za svojega skrbnika pripravljen storiti karkoli, še posebej nekaj težkega, zahtevnega ali nenavadnega.
To je zvest, ljubezniv in prijazen pes
Biti lastnik psa pasme tipa bull, pomeni po njihovih besedah imeti ob sebi najboljšega prijatelja, njegov odraz je večna zvestoba, neskončna ljubezen in prijaznost: "Žal pa zaradi napačne predstavitve teh pasem skozi oči medijev, ljudje velikokrat prehitro sodijo o njihovem značaju in se jih pogosto izogibajo. Mediji te pasme v primerjavi z drugimi, vse od začetka 80. let dalje, predstavljajo kot agresivne, težavne in nevarne. Kar pa lahko ovržemo s številnimi članki in dokazi ATTS testa (American Temperament Test Society), kjer se psi tipa bull uvrščajo nadpovprečno visoko in veljajo kot zelo strpna ter tolerantna pasma."
Pravijo, da pasme tipa bull v javnosti pogosto povezujejo s pasjimi boji in jim s tem podajajo negativen prizvok. Pravijo, da se moramo zavedati, da je pes odraz lastnika in njegove vzgoje ter ne posledica vrste pasme. "Pes, ki pozna le zlorabo, mučenje in agresijo, bo ne glede na vrsto pasme odreagiral negativno. Nevarne pasme torej ni, kar potrjuje tudi naš zakonik. Obstajajo pa nevarni ljudje, ki so popolnoma brez morale, brez kančka ljubezni, tisti, ki uživajo takrat, ko se njihovi psi v bojih borijo za svoje življenje, izključno samo zaradi denarja in želje po nadgrajevanju svojega ega. Dejstvo je, da psi niso sami krivi, da so potisnjeni ob rob, če so slabotni jih bodo zavrgli, če so dobri se bodo na njihov račun koristili dalje."
Lahko jim pomagate
Njihovo društvo oziroma Zavod Pit deluje na področju osveščanja in ozaveščanja javnosti o odgovornem lastništvu in skrbništvu živali, rešujejo brezdomne živali in jim poiščejo nove domove, organizirajo sterilizacije in kastracije brezdomnih psov, pomagajo lastnikom živali, ki se znajdejo v socialni stiski, sodelujejo z drugimi društvi proti mučenju živali, pišejo in pošiljamo prijave proti mučenju živali.
"Do sedaj smo dosegli spremembe v kazenski zakonodaji na področju zaščite živali, naša želja pa je, da bi uvedli še nekaj sprememb in predvsem še strožje kazni. Borimo se proti dvoriščni vzreji in preprodaji mladičev iz take vzreje. Trudimo se, da bi tudi v Sloveniji razkrili in kaznovali pasjeborce, ki se zaenkrat izogibajo roki zakona," opisujejo.
"Bralci bi nam najbolje pomagali s prostovoljnimi prispevki ali s sms sporočili s ključno besedo PIT5 na številko 1919, da bomo lahko še naprej opravljali svoje poslanstvo in reševali tiste, ki nimajo svojega glasu."
Zavod Pit
anja.scuka@zurnal24.si
nevarni-nenevarni, dejstvo je da koker španjeli ne jedo ljudi, in pomeranci tud ne in škotski ovčarji tud ne. Tako da, nekaj definitivno je na tem, pa če 100 analiz govori da ni. Pa četudi ni, še vedno ti psi pobijajo,… ...prikaži več drugi zanesljivo ne.
Takšne nesreče težko boljše pokomentiraš kot z besedo KARMA.
Zakonska neurejenost Borut Sajovic (LDS), magister veterinarskih znanosti, je pred časom v zakonsko proceduro vložil predlog zakona o odgovornem lastništvu psov, ki pa je bil zavrnjen. Različnih pasem res ne moremo tlačiti v isti koš. Vendar pri tem v razmislek… ...prikaži več – v dolgoletni praksi sem med drugim naletel tudi na zlatega prinašalca, do katerega smo težje pristopili kot do kakšnega bulmastifa. Borut Sajovic, magister veterinarskih znanosti ....piše se leto 2010 ! NIČ se ni premaknilo !