“Netopirji, ki živijo v Sloveniji, se prehranjujejo z žuželkami. So pomemben člen v prehranjevalnih spletih in tako uravnavajo številčnost žuželk v okolju, tudi tistih, ki jih antropogeno imenujemo škodljivci,” pojasnjuje biolog in tajnik Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN) Simon Zidar. Dvajset obvodnih netopirjev v eni sezoni po njegovih besedah poje okrog milijona žuželk: “Samica netopirja, ki doji svojega mladiča, mora v eni noči pojesti za polovico svoje lastne teže žuželk. S tem dobi dovolj hrane in energije, da lahko doji in preskrbi svojega mladička.”
Ubijalci komarjev
Zidar pojasnjuje, da se netopirji hranijo tudi z nočno aktivnimi žuželkami, tudi s komarji: “Lahko bi jih obravnavali kot neke vrste naravni insekticid. V eni uri lahko netopir poje tudi več kot 500 komarjev in drugih žuželk.” Pravi, da so v Ameriki ocenili ekonomsko vrednost netopirjev na kmetijskih površinah, kjer je njihova ekosistemska storitev tega, da pojedo škodljivce na poljščinah, v celotnih ZDA bila ocenjena na skoraj 23 bilijonov dolarjev letno (malce čez 20 biliojonov evrov). Dobrodošli so tudi v sadovnjakih, saj bodo polovili tudi nočne metulje jabolčnega zavijača in tako zmanjšali črvivost našega sadja.
Živijo tudi z nami v stavbah
Zidar pravi, da netopirji izbirajo različna življenjska okolja, nekatere vrste se raje prehranjujejo v gozdu, druge na odprtih predelih, spet tretje lovijo nad gladino stoječih in tekočih voda. Kar nekaj vrst pa se je prilagodilo tudi na suburbana in urbana okolja. “Tam se ne le prehranjujejo, temveč si poiščejo tudi svoja dnevna zatočišča v mirnih in temnih kotičkih,” opisuje in dodaja, da jim zaradi človekovega vpliva primanjkuje naravnih skrivališč, kot so dupla, razpoke v drevju in jame. Zato so se netopirji naselili tudi v neobljudene dele človeških stavb. Že stoletja naseljujejo podstrešja gradov in cerkva. Zelo pogosto pa jih najdemo tudi za zunanjimi opaži hiš.
Ponudite mu netopirnico
“Netopirje najlažje posvojimo tako, da jih sprejmemo za svoje sosede in obdržimo tam, kjer so si izbrali svoje zatočišče, četudi to pomeni v naši neposredni bližini,” svetuje. Člani društva namreč velikokrat dobijo klic prebivalcev, ki imajo netopirje za opažem, na podstrehi ali za betonsko ploščo na steni bloka. Zelo so veseli, da po razlagi, da niso nevarni, se prehranjujejo z žuželkami in so tako pomemben člen v naravi, netopirje sprejmejo za svoje sosede, jih pustijo pri miru in jih celo več let zapored spremljajo. “Netopirja pa lahko posvojimo tako, da v našo bližino namestimo hiško za netopirje, netopirnico. Leseno ali betonsko netopirnico obesimo vsaj tri metre nad tlemi na stavbo, pa tudi drog ali drevo,” priporoča. Idealna namestitev netopirnice je po njegovih besedah na zahodni in južni legi, kjer je najdlje osončena. Pri tem moramo paziti, da je ne postavimo previsoko pod napušč, saj je tako preveč osenčena. “Pred netopirnico na drevesu ne sme biti preveč gosto vejevje, saj to otežuje dostop do nje. Pozorni pa moramo biti tudi na to, da ni lahko dostopna domačim mačkam in drugim plenilcem,” še dodaja.
Netopirnico lahko kupimo ali pa izdelamo sami. Načrt za izdelavo netopirnice najdete tudi na spletni strani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN): tukaj.
“Vsaka kvalitetno narejena in primerno postavljena netopirnica je zelo dobrodošla. Vanjo se lahko naseli le en netopir ali pa cela skupina, morda celo kolonija samic z mladiči,” ugotavlja Zidar. Poudarja, da netopirnice po namestitvi pustimo na miru, je ne odpiramo in prestavljamo, saj bi s tem vznemirili zakonsko zaščitene živali. “Ali so netopirji izbrali novo bivališče in so naši posvojeni sosedje, lahko preverjamo ob večerih, v času ko izletavajo iz njega. Pričnemo ob sončnem zahodu in spremljamo dogajanje okoli netopirnice. Znaki, da so netopirji začeli uporabljati nov dom, so tudi iztrebki, ki jih lahko najdemo pod netopirnico,” opisuje. Dodaja, da lahko netopirske iztrebke pometemo v cvetlični lonec, saj je gvano prvovrstno naravno gnojilo.
Kako ukrepamo, če ga najdemo
O najdbi netopirjev obvestimo člane SDPVN, ki bodo lahko ugotovili, kateri netopirji so v njej z opazovanjem z ultrazvočnimi detektorji ali s strokovnim pregledom. “Nikakor pa netopirje ne zadržujemo v ujetništvu, saj se najbolje počutijo v naravi, prav tako pa so zakonsko zaščiteni z uredbo o prostoživečih živalskih vrstah, ki prepoveduje vznemirjanje, lov in zadrževanje v ujetništvu,” opozarja Zidar. V okolici svojega doma ne uporabljamo umetnih insekticidov, saj s tem zmanjšujemo število žuželk, posredno pa s strupi negativno vplivamo na netopirje.
Ogrožena žival
“Največjo grožnjo netopirjem predstavlja prav človek s svojim delovanjem. Neutemeljen strah in predsodki so še vedno en izmed glavnih razlogov za ogroženost netopirjev,” pravi Zidar. Po njegovih izkušnjah so ljudem netopirji neprijetni, zato jih pogosto nočejo imeti v svoji bližini. Uničujejo njihova bivališča, jih preganjajo iz svojih objektov ali celo namerno pobijajo, čeprav je tudi uničevanje netopirskih bivališč zakonsko prepovedano z uredbo.
“Če pri vas ali v bližini bivajo netopirji bodite pozorni tudi na domačo mačko. Mačke namreč velikokrat ujamejo netopirja, če leti prenizko, kar se za male zaščitene živali lahko konča s poškodbami ali pa celo usodno,” še pravi. Pojasnjuje, da imajo zgolj enega mladiča letno in so zato zelo ranljiva skupina živali. “Sprejmimo jih za svoje koristne in ogrožene sostanovalce ali sosede! Mnoge nezasedene prostore in špranje, z zanemarljivimi stroški ali samo z nekaj dobre volje, brez škode lahko namenimo za netopirska pribežališča. Netopirjem bodo služili kot varno zavetje, nam pa naj v zadovoljstvo, ker smo naredili nekaj dobrega in pomagali tem ogroženim bitjem,” je zaključil.
