"Havanski bišon spada v družino bišonov, ki so že mnogo stoletij znani po celi Evropi. V to družino spadajo: Havanski bišon, Maltežan, Kodrasti bišon, Bolonjec, Mali levji pes in Coton de Tulear," našteva vzrediteljica s psarne Havana melody.
Pojasnjuje, da francoska beseda Bichon pomeni "puhasti pes", sčasoma pa je postal izraz "bišon" sinonim za psa, ki ima vedno dolgo dlako in je zlasti spremljevalec človeka. Ugotovili so, da so bili bišoni poznani že v stari Grčiji. Eno stoletje kasneje so se pojavili v vseh deželah Sredozemlja in so bili v obdobju renesanse v Evropi zelo moderni. V 15. in 16. stoletju, v času španske kolonizacije, so Španci s pomočjo svojih flot osvojili in kolonizirali zelo velike dele novega sveta in tako prenesli bišone v druge kraje sveta.
"Bišoni, ki so jih prinesli na Kubo, so se navadili na klimo in prehrano na otoku. Bili so zelo mali psi z belo dlako svilnate strukture, imenovani Blanquito de la Habana. Havanski bišon je rezultat križanja med Blanquitom de la Habana in pudljem v 19. stoletju," pravi Andreja Likar.
Dlaka tudi do 18 centimetrov
Andreja Likar opisuje havance kot čvrste, majhne pse krajših nog, ki so živahni, hitri in zelo gibčni. Havanec je velik je od 23 do 27 cm, težak pa od tri do šest kilogramov. Ima precej velike oči mandljeve oblike, temne barve in prijaznega izraza. "Njegova dlaka je dolga od 12 do 18 centimetrov, bogata, mehka, gladka ali valovita, nima vonja in se ne menja. Najbolje jo je pustiti v naravni dolžini," pravi.
Pojasnjuje, da so posebnost havanca njegove barve: "Redko katera pasma, če sploh katera, ima tako široko paleto barvnih odtenkov. Lahko so beli, črni, kremni, zlati, vsi rjavkasti odtenki, srebrni, čokoladni, soboljevi, rdeči, barve šampanjca, barve smetane ... Lahko so enobarvni ali v neskončni kombinaciji vseh teh barv." Tako po njenih besedah ne moremo nikoli vedeti, kakšne barve potomcev bojo imeli v leglu. Lahko se zgodi, da bodo vsi mladički različnih barv, pa niti eden ne bo imel barve staršev.
Njegov vesel značaj
Havanski bišon je eden najljubeznivejših psov spremljevalcev. Je zelo inteligenten, živahen, razigran in zelo navezan na lastnika. Ta kuža hrepeni po vaši ljubezni in pozornosti. Takoj pokaže svojo ljubezen do vas in od trenutka, ko ga prinesete domov, postane del vaše družine.
Ljubitelji so navdušeni nad njegovo veselostjo, ki s starostjo ne pojenja.
Lahko ga tudi ostrižete
"Njegova dlaka zahteva redno česanje. Za hišne ljubljenčke ga lahko ostrižemo zaradi lažje nege, za razstavne pse pa mora biti dlaka v naravni dolžini," pravi vzrediteljica. Česanje je po njenem nasvetu potrebno vsaj dvakrat na teden, kopanje pa vsakih šest do osem tednov.
"Redno je treba čistiti oči in ušesa, enkrat na teden umiti zobe ter vsake tri mesece skrajšati kremplje. Ne povzroča alergij in nima pogostih bolezni," dodaja.
Prijateljske in družabne narave
Po izkušnjah Andreje Likar je havanec izjemno bister in hitro učljiv ter zelo ubogljiv kuža, ki se z navdušenjem uči novih veščin. Pravi, da je koristno obiskati pasjo šolo, saj vsak pes, velik ali majhen, potrebuje pravilno vzgojo.
"Havanec je zelo prijateljske in družabne narave, zato je idealen družinski pes. Rad ima otroke in je odličen družabnik pri igri. Že s samo prisotnostjo razveseljuje svoje lastnike in to počne z izjemno prilagodljivostjo," pravi. Zelo rad pa ima tudi pasje prijatelje in je zelo srečen, ko se igra z njimi.
Zato, da razveseljuje ljudi
"Havanec spada v 9. FCI skupino "Družni psi" in je vzrejen za to, da razveseljuje ljudi in jim dela družbo," nam je povedala. Živeti mora v stanovanju skupaj s svojimi lastniki. En sprehod na dan je zanj dovolj, če pa je več krajših, pa še bolje, saj na sprehodih zelo uživa.
"Danes je Havanski bišon poznan v večini evropskih držav in hitro pridobiva popularnost, tako zaradi svoje redkosti, kot tudi zaradi svojih kvalitet, zaradi katerih ni samo ljubek razstavni pes, ampak tudi odličen spremljevalec in pes za igro," pravi. V Sloveniji jih še ni zelo veliko, lansko leto jih je bilo na KZS registriranih 209.
Je tudi del zgodovine
"Prvo havanko Rino sem dobila pred osmimi leti na Češkem in je v Sloveniji registrirana pod številko 2. Našla sem jo čisto slučajno na internetu, pasme namreč sploh nisem poznala. Ko je prišla v našo družino, nas je čisto "začarala", začela sem raziskovati pasmo, pri čemer so mi pomagali tudi tuji poznavalci in vzreditelji in ni bilo dolgo, ko smo dobili še kužka Ronija in psičko Debi," je pripovedovala. Aprila 2011 so dobili prvo leglo s petimi mladički in to je bil zanjo nepozaben in čudovit dogodek.
Andreja Likar živi v manjšem podeželskem kraju s 3.600 prebivalci, na Muti: "Marsikdo v našem kraju je moje "havančke" spoznal in posledica je, da na Muti živi že sedem havancev. To je dokaz, da ko havanca spoznaš, se mu ne moreš upreti!"
"Z mojo majhno vzrejo želim prispevati k ohranjanju in spodbujanju te čudovite pasme, saj pasma psa ni samo trenutek sreče, ampak je tudi del zgodovine," je dodala.
