"Ljubezen do dihurjev se je rodila leta 2009, ko je bivši mož izrazil željo po dihurju," pravi vzrediteljica dihurjev Lara Mirnik.
Pripoveduje, da se je možu takrat nasmejala in mu rekla: “Nikar, saj to smrdi. Dvigne rep in te potušira. Imava psa in mačko, mislim, da je obveznosti dovolj.”
Pojasnil ji je, da to niso ameriški dihurji, ki dvigajo rep in ki jih poznamo iz risanih filmov. Podučil jo je, da obstajajo Evropski dihurji, ki so veliko manjši in tudi po videzu povsem drugačni. “Ko mi je pokazal fotografije tistih malih obrazkov, ki me spominjajo na male medvedke, sem se zaljubila na prvi pogled,” se spominja.
Nesocializiran dihurček
Dihurčka sta želela videti tudi v živo. “Preko foruma sva spoznala ljubiteljico dihurjev, ki naju je povabila v svoj dom, da spoznava njenega dihurja. Povedala nama je nekaj o svojih navadah, prehrani, kako ga jemlje s seboj, ko gre k fantu in tako dalje,” opisuje. Tako sta dobila boljši občutek in se kmalu odločila za nakup.
Dihurčka sta kupila v trgovini, ko je bil star tri mesece in pol. “Povedali so nama, da grize, vendar sva bila odločena, da nama bo uspelo in ga bova odvadila grizenja,” pravi in dodaja, da jima ni uspelo.
Dihur je oba močno pogrizel in kmalu sta ugotovila, da v trgovini dihurja nikoli niso imeli po rokah, se z njim ukvarjali na kakršen koli pozitiven način. “Če dihur ni socializiran skozi dotična obdobja v svojem razvoju, ostane nesprejemljiv za življenje s človekom,” pravi.
Dihur ima namreč dolge, špičaste zobe, da ujame plen in da se z njimi zavaruje pred nevarnostjo. Če se dihur ne navadi, da ga človek ljubkuje v pomembni fazi razvoja, potem se bližine človeka po njeni oceni ne navadi nikoli.
“Ravno zaradi tega je pomembno, od koga kupite svojega dihurja, kako ste pripravljeni na novega družinskega člana in oboroženi z informacijami,” pojasnjuje
Mladiček Janko
Čez nekaj časa sta naletela na mladička Jankota, ki je bil star sedem tednov. “Takoj sva se zaljubila. Morala sva ga imeti. Doživetje, ko sva ga pripeljala domov in vse vragolije, ki jih je uganjal kot mladiček, so naju spravile v smeh in vedno v dobro voljo,” pravi.
Dihurčki imajo nanjo še vedno enak pozitiven vpliv: “Ko pridem iz službe domov in sem utrujena, so moja prva misel ravno oni.” Zaljubila se je v njihov luškan obrašček in všeč ji je, ko gre s psičko na sprehod in ima zraven še dihurčka. “Zvečer imamo namesto televizije vedno zabavo. Tako so smešni, ko skačejo in se veselijo,” opisuje.
Rodovniški mladički
Lara Mirnik je prva vzrediteljica dihurjev v Sloveniji, ki vzreja dihurčke z rodovnikom. Namen rodovnika je potrdilo, da trije rodovi nazaj niso imeli nobenih zdravstvenih ali gensko prenosljivih težav.
“Parimo le živali v dobrem zdravstvenem stanju. Dihurja z rodovnikom ne smemo prodati trgovini, ampak mora ostati v svojem okolju, s svojo družino, do oddaje bodočemu lastniku,” opisuje.
V letošnjem leglu so imeli sedem mladičev, lani so jih imeli pet. Pojasnjuje, da se okoli šestega tedna starosti že prične počasi oblikovati karakter. “Vedno se najde kakšen, ki je malce bolj siten in vedno kakšen, ki je zelo nežen,” pravi.
Dihurčke in vzrediteljico boste lahko spoznali na našem Sejmu za ljubitelje živali, ki bo 5. septembra, v Češminovem parku v Domžalah. Več o leglu letošnjih dihurčkov pa najdete tukaj.
anja.scuka@zurnal24.si
