Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) imajo Centralni register psov, v katerem je bilo 6. julija 2.067 psov s statusom nevaren. To ni pretirano velika številka, saj je skupno v registru kar 223.786 psov.
Bolj zgovorni so podatki v spodnji tabeli, kjer so razvrščeni predstavniki pasem psov glede na delež nevarnih psov v populaciji pasme v odstotkih. “Pri tem je potrebno imeti v mislih, da so to podatki o prijavljenih ugrizih. Verjetnost, da oseba prijavi ugriz ali napad maltežana ali majhnega psa, je manjša, kot verjetnost prijave napada psa, ki je predstavnik ene izmed tako imenovanih nevarnih pasem,” pojasnjujejo na Upravi. Dodajajo, da je verjetnost poškodb, ki zahtevajo zdravniško oskrbo in napotitev v antirabično ambulanto prav tako večja pri večjih pasmah. Zato imamo v Sloveniji najverjetneje še večje število ugrizov ali napadov majhnih psov, ki niso prijavljeni.
Kljub temu se v spodnji tabeli o predstavnikih pasme psov glede na delež psov v poplulaciji pasme pojavijo tudi nekatere majhne pasme kot je denimo pritlikavi pinč, brak jazbečar, pekinčan in maltežan.
Čisto na vrhu tabele je pasma srednjeazijski ovčar, ki je izredno močan in vzdržljiv pes, na začetku so ga imeli predvsem za varovanje čred pred zvermi, v Uzbekistanu pa ga še vedno uporabljajo za krute pasje borbe.
Sledijo pitbull terrier, ameriški staffordshirski terierji, kavkaški ovčarji, šarplaninci in malinoisi. Med pasmami z več kot dvema odstotkoma je še staffordshirksi bulterier, doberman, naša avtohtona pasma kraški ovčar in bernardinec. Več kot en odstotek imata tudi mali pritlikavi pinč (spodaj) in brak jazbečar.
“Tabele o ugrizih so le del dejanskih ugrizov in kot lahko vidimo, so le številke. Zavedati se je potrebno, da en mali kuža ne naredi toliko škode z enim ugrizom, kot to naredi velik pes,” pravi Lea Leskošek, pasja inštruktorica in vedenjska strokovnjakinja pri Lepo vzgojen pes. “Tudi sama situacija, kako je do ugriza prišlo, je ponavadi zelo drugačna in sam namen za ugrizom tudi,” še pravi.
Dodaja, da nikjer v statistiki ne piše, kako je prišlo do ugriza, je pes od daleč štartal na drugega psa, se je pes branil, ker se je prestrašil, ker je mogoče drug odvezan pes prišel k njemu, ki je bil na vrvici. “Isto velja za ugrize ljudi. Je pes šel do človeka in ga ugriznil, je človek prišel do psa in vdrl v njegov intimen prostor?” pravi in dodaja, da so to zanjo bolj pomembni podatki kot pa številke v tabeli.
So res nekatere pasme bolj nevarne?
“Obstajajo pasme, ki so po karakterju močnejše in zaradi tega pride pri manj doslednih in odločnih lastnikih pogosteje do težav,” pravi Lea Leskošek.
Poudarja, da se je treba zavedati, da ima veliko vlogo tudi genetika, preko katere ne moremo. “Pri takih psih so lahko vodniki odločni in dolsedni, pa ima lahko pes še vedno težave z agresijo,” pojasnjuje. Zato polaga vsem bodočim pasjim skrbnikom na srce, da se pred izbiro vprašajo, kakšen pes jim bo ustrezal glede na stil življenja: “Na primer ali smo bolj umirjene narave, radi doma preberemo kakšno knjigo in nismo ljubiteji dolgih sprehodov ter različnih aktivnosti … Potem kak borderski ovčar zagotovo ne bo prava izbira.”
Po njenih besedah se je nujno treba vprašati tudi, ali smo se pripravljeni obvezati, da bomo psa vsaj trikrat dnevno peljeli ven, mu nudili vse kar potrebuje za rok desetih do petnajstih let, mu zagotovili šolanje, varnost, zdravstveno oskrbo …
“Pred izbiro mladiča se moramo pozanimati o njegovih prednikih, morebitne zdravstvene in vedenjske težave mame in očeta. Izbrati moramo vzreditelja, ki mu ne bo težko odgovoriti na vsako vprašanje, predložiti vseh dokumentov in tako dalje,” opisuje. Pravi pa tudi, da se za nakup ali posvojitev ne semo odločati na podlagi srce parajočih zgodb, ki nas dnevno obkrožajo. Po njenih besedah je bolj pomembno, da si odgovorimo na zgornja vprašanja, ali bo pes ustrezal našemu stilu življenja in ali smo se pripravljeni obvezati za deset do petnajst let.
Nevarni psi v registru
“Nevaren pes je po definiciji Zakona o zaščiti živali pes, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kaže napadalno vedenje do človeka, ali pa pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival,” pojasnjujejo na UVHVVR.
Za nevarne pse se ne štejejo službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti, psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom. Med nevarne pse ne bodo vpisani niti psi, ki so nekoga ugriznili med veterinarskimi posegi, ter psi, ki še niso dopolnili devet mesecev starosti in so v tem obdobju ugriznili enkrat, datum skotitve psa pa je bil vnesen v CRPsi že pred ugrizom.
“Pes torej postane nevaren, ko je ugriznil človeka ali žival in je bil ugriz evidentiran, dokazan, in izvedeni vsi predpisani postopki, oziroma je bilo v uradnem postopku ugotovljeno, da je pes neobvladljiv in kaže napadalno vedenje do človeka,” pojasnjujejo. Tak pes dobi status nevarnega psa z odločbo uradnega veterinarja v upravnem postopku, v določenih primerih pa se odredi usmrtitev psa. To se zgodi denimo v primerih, ko je povzročil posebno hudo telesno poškodbo ali smrt človeka.
- da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom,
- da so zaprti v pesjaku ali objektu,
- da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom.
Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let. Kazen za opustitev fizičnega varstva nevarnega psa znaša za fizično osebo od 800 do 1.200 evrov.
“Če nevaren pes ponovno ugrizne, pri čemer poškodba ni posebno huda telesa poškodba, je zanj predpisano obvezno šolanje, ki mora biti izvedeno v šestih mesecih od dogodka oziroma do dopolnjenega drugega leta starosti, če gre za mladega psa,” pojasnjujejo. Takega šolanja se morata udeležiti pes in njegov lastnik oziroma skrbnik po programu, ki je odobren s strani UVHVVR.
Uspešnost opravljenega šolanja psa preveri komisija, ki jo imenuje izvajalec programa šolanja. Lastnik psa pa je dolžan dokazilo o uspešno opravljenem šolanju predložiti pristojni veterinarski organizaciji, ki ta podatek vnese v CRPsi.
