"Nekatere redke in ogrožene morske živali kot so nekatere vrste školjk, polžev, rakov, rib, želv in sesalcev, so zavarovane," so nam pojasnili iz Sektorja za ohranjanje narave Ministrstva za okolje in prostor. Za te živali velja varstveni režim popolne prepovedi odvzemanja iz narave, poškodovanja, ubijanja ali njihovega vznemirjanja.
"Do vznemirjanja in tudi namernega odvzemanja osebkov zavarovanih vrst, kot so na primer morski konjički in morska šila, leščur, morski datlji in tako dalje, ki živijo v obalnem morju, lahko prihaja bolj pri potapljanju," ugotavljajo. Med zavarovanimi vrstami, najdemo po njihovih besedah ob morju tudi več vrst plazilcev in številne vrste ptic, ki jih na celini redko ali nikoli ne srečujemo in so zato še toliko bolj zanimive za obiskovalce. To so na primer kuščarice, goži in kopenske želve, galebi, kormorani, deževniki, ponirki in tako dalje. "Še posebno občutljivi na prisotnost človeka so morski sesalci na primer delfini, zato je pomembno, da se njihovega opazovanja ne lotevamo na svojo roko ampak samo pod strokovnim vodstvom," dodajajo.
Visoke globe
Med živalmi, ki se bolj množično najdejo neposredno ob morski obali, pa po izkušnjah strokovnjakov s Sektorja za ohranjanje narave praviloma ni zavarovanih vrst.
"Ne glede na to, da gre za vse živali prosto živečih vrst, torej tudi tistih, ki niso posebej zavarovane, velja splošno osnovno varstvo. To opredeljuje zakon s področja ohranjanja narave z določilom, da se sme živali katerekoli prostoživeče vrste ubijati, odvzemati iz narave ali vznemirjati le, kadar je za tako ravnanje opravičljiv razlog."
Sektor za ohranjanje narave
Opravičljiv razlog je po njihovem opisu tisti, ko ima ravnanje, pri katerem se živali poškoduje, ubije ali vznemirja, koristno posledico in je družbeno sprejemljivo. Kaj je tisto, kar je družbeno sprejemljivo, zakon ne opredeljuje, pač pa prepušča, da osnovni odnos do narave in drugih živih bitij družba tekom časa oblikuje sama neposredno. "Pri tem je ključno in najpomembnejše prevladujoče javno mnenje, ki ga močno sooblikujejo mediji," dodajajo.
Neposredni nadzor nad izvajanjem določili Zakona o ohranjanju narave opravljajo inšpektorji pristojni za ohranjanje narave, na zavarovanih območjih pa tudi naravovarstveni nadzorniki. "V poletnih mesecih so na obalah zavarovanih območij prisotni predvsem nadzorniki iz zavarovanih območij, ki obiskovalce opozarjajo na neprimerno ravnanje z živalskimi vrstami in jih odvračajo od teh dejavnosti, imajo pa tudi možnost kaznovanja," pojasnjujejo.
Živa bitja niso igrače
Po njihovem mnenju se sicer pomembno, da imajo otroci stik z naravo, pa četudi nekateri le nekaj dni ob morju: "Spoznavanje živega sveta okoli nas, posebno podvodnega je zaželeno, saj naš odnos lahko razvijamo le do tistega kar poznamo. Njihovo doživljanje narave pa bo pozitivno le, če bodo imeli otroci spoštljiv in čuteč odnos do narave. Tu je nenadomestljiva vloga staršev, da otrokom obrazložijo in s svojim zgledom pokažejo, da živa bitja niso igrače, da so čuteča bitja in da naj se z njimi ravna previdno."
"Če živali jemljemo iz narave, to naredimo na način, da jih ne poškodujemo, ter jih po ogledu takoj spustimo nazaj v morje na mesto od koder so bile vzete," poudarjajo.
Z ozaveščanjem o primernem ravnanju in na splošno o varstvu morskih ekosistemov se ukvarjajo tudi javne inštitucije. V lanskem letu je tako potekala ozaveščevalna akcija Varuj morje, bodi zvezda, kjer so bile predstavljene inštitucije, ki se ukvarjajo z varstvom morskega okolja ter glavne usmeritve za njegovo ohranjanje. V okviru akcije so bile izvedene tudi delavnice na katerih so lahko sodelovali otroci, kjer so lahko zvedeli, kako naj ravnajo z morskimi organizmi, izdelana je bila tudi brošura zanje, ki jo najdete TUKAJ.
Na obali se redno izvajajo različne ozaveščevalne aktivnosti, izdelane so bile tudi zloženke in drugi informativni materiali, ki jih starši lahko predstavijo otrokom.
V ta namen je na primer Zavod za varstvo narave RS izdelal Bonton za obisk ob morju, ki je bil razdeljen šolam na obali in drugim obalnim inštitucijam, kjer se zbirajo otroci. Primerna ravnanja in bonton za obnašanje na območjih kopalnih voda je predstavljen tudi v brošuri Agencije RS za okolje KOPALNE vode : zdravo in varno kopanje.
Na neprimerna ravnanja opozarjajo tudi v obalnih zavarovanih območjih, ki jih organizirano obiskujejo številne šole. Za okoljsko ozaveščanje skrbijo tudi kopališča, ki so v vključena v program Modra zastava, ki je je mednarodni program okoljskega ozaveščanja in zaščite okolja, ki zagotavlja kakovost naravnih kopališč in marin in Morska biološka postaja Nacionalnega inštituta za biologijo ob dnevu odprtih vrat.
"Odnos do živali in vseh živih bitij je tudi odraz družbe. Visoko ozaveščena družba ima visoke zahteve glede opravičljivosti poseganja v življenje drugih živih bitij. Danes je še kako pomembno, da razvijamo spoštljiv odnos do narave in obudimo povezanost z njo in vsi skupaj se moramo truditi, da prispevamo k dvigu ozaveščenosti," so sklenili.
anja.scuka@zurnal24.si
Še prenizka kazen in to za tiste kretenske starše, ki to opazujejo in podpirajo.
"Ne glede na to, da gre za vse živali prosto živečih vrst, torej tudi tistih, ki niso posebej zavarovane, velja splošno osnovno varstvo. To opredeljuje zakon s področja ohranjanja narave z določilom, da se sme živali katerekoli prostoživeče vrste ubijati,… ...prikaži več odvzemati iz narave ali vznemirjati le, kadar je za tako ravnanje opravičljiv razlog." Sektor za ohranjanje narave ...........................Torej vse omenjeno velja tudi za golobe ? Kaj bo sektor za ohranjanje narave storil zoper golobe ?