"V okviru sistematičnega epidemiološkega spremljanja okužb z virusom Zahodnega Nila smo v preteklem tednu zabeležili en in do sedaj edini primer v Osrednje-slovenski regiji. Obolela oseba je bila hospitalizirana in odpuščena v domačo oskrbo v izboljšanem stanju," so sporočili z Nacionalnega inštututa za javno zdravje (NIJZ).
Dodajajo, da so potrditev okužbe z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji pričakovali, saj se že več kot mesec dni pojavlja v nekaterih mejnih regijah sosednjih držav. Podatki, ki jih zbira Evropski center za spremljanje in preprečevanje bolezni kažejo, da je letošnja sezona te vektorsko prenosljive bolezni intenzivna, sicer je do 30. avgusta v državah EU zbolelo več kot 700 ljudi.
Maja Sočan, NIJZ je dejala, da to ni prvi primer virusa Zahodnega Nila v Sloveniji. En primer so zabeležili leta 2013, še enega pa v letu 2017, a so takrat ugotovili, da se obolela oseba ni okužila v Sloveniji, ampak v Grčiji. "Tako da lahko govorimo šele o drugem našem primeru, ki se je okužil znotraj države," je dodala.
Smrtni primeri v naši bližini
Po podatkih Hrvaškega zavoda za javno zdravstveo (HZJZ) je zaradi virusa Zahodnega Nila julija in avgusta letos na Hrvaškem zbolelo 26 ljudi, ena oseba je umrla. Moški, ki je umrl, je bil kronični bolnik.
Virus Zahodnega Nila je v Srbiji je samo v enem tednu dni terjal šest mrtvih. Srbijo je virus med vsemi evropskimi državami prizadel najbolj, sledi pa ji Grčija.
Po navedbah NIJZ pristojni strokovnjaki in službe delujejo na podlagi načrta odzivanja ob pojavu virusa Zahodnega Nila v Sloveniji. Odziv temelji na oceni tveganja, ki upošteva razširjenost in intenziteto zbolevanja v Sloveniji in sosednjih regijah.
Sicer je element načrta odzivanja zagotavljanje varne preskrbe s krvjo, saj je virus Zahodnega Nila krajši čas, to je od enega do 11 dni, povečini pa od enega do treh dni, prisoten v krvi okužene osebe tudi, če okužena oseba nima bolezenskih znakov. Dodajajo, da je najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer kroži virus Zahodnega Nila, preprečevanje pikov komarjev.
Bolezen smrtonosna predvsem med starejšimi bolniki, saj lahko vodi v encefalitis ali meningitis.
Simptomi bolezni
Večina oseb, ki se ob piku komarja okuži z virusom Zahodnega Nila, ne zboli. Samo približno petina okuženih zboli z vročinsko boleznijo, podobno gripi, ki izzveni brez posledic. Prizadetost osrednjega živčnega sistema, ki se odrazi kot meningoencefalitis (vnetje možganskih ovojnic in možganovine) ima manj kot en odstotek okuženih. Večina bolnikov s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema je starejših od 65 let in kronično bolnih.
Ukrepi za preprečitev okužbe
- nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa,
- izogibamo se zadrževanju na prostem, ko je aktivnost komarjev največja (zjutraj in pozno popoldan),
- uporabljamo sredstva (repelente) za zaščito proti komarjem. Dosledno sledimo navodilom proizvajalca za učinkovito in varno rabo,
- preprečujemo vstop komarjev v notranje prostore z uporabo mrež proti komarjem,
- poskrbimo za okolico in odstranimo pogoje za razmnoževanje komarjev (nezaprte zaloge vode za zalivanje vrta in rož, zastala voda v vazah, podstavkih za rože, zamašeni žlebovi ...).
