Mesec maj je čas, ko zacvetijo dišeči beli cvetovi navadne robinije oziroma akacije. Na sončnih legah so te dni že povsem odprti, v senci pa še lahko najdemo zaprte cvetove. Tako je zdaj idealen čas za nabiranje oziroma za pripravo preprostega zdravilnega eliksirja, pravi biolog, zeliščar in permakulturni načrtovalec Lovro Vehovar.
Navadna robinija oziroma akacija
Navadna robinija oziroma akacija (latinsko Robinia pseudoacacia) izvira iz Severne Amerike, danes pa uspeva skoraj po vsem svetu, tudi pri nas. Prevod latinskega imena je 'neprava akacija', kar nakazuje na to, da pri nas pravzaprav ne uspevajo prave akacije, kot jih poznamo iz afriških savan – tiste z značilnimi dežnikastimi krošnjami, pod katerimi pogosto počivajo levi. Iz prave akacije se pridobiva gumiarabika, ki jo danes pogosto najdemo v prehrani ali pa v tehničnih izdelkih kot vezivo.
Navadna robinija je sicer sorodnica teh rastlin, vendar gre za povsem drugo vrsto, ki uspeva v zmernem pasu in je pri nas znana predvsem po svojih opojno dišečih belih cvetovih. Navadna robinija se je pri nas hitro udomačila in zelo dobro uspeva. Razširiti so jo pomagali tudi čebelarji, saj so hitro ugotovili, da je navadna robinija ena od najbolj rodovitnih rastlin in so jo zato pred več kot sto leti namerno začeli zasajati in iz nje pridobivati med. Iz nasadov se je zaradi izjemno razvitega koreninskega sistema in sposobnosti hitrega vegetativnega razmnoževanja hitro razširila v naravo – to lahko vidimo marsikje po Sloveniji, marsikomu dandanes celo povzroča težave.
Gre namreč za invazivno vrsto. Marsikdo iz lastnih izkušenj ve, da če navadno robinijo posekamo, to pogosto ne ustavi njene rasti – nasprotno, pogosto namesto nje zraste cela množica novih poganjkov. Prav zaradi te sposobnosti je na nekaterih območjih postala prava nadloga, saj jo je težko omejiti, ko se enkrat razraste.
Vehovar za Žurnal24 razkriva nasvet za vse tiste, ki ne želijo, da bi akacija delala nove koreninske poganjke: "Ko jo enkrat posekamo, jo obročkamo: se pravi, odstranimo en obroč lubja v deblu, da prekinemo tok hranilnih snovi iz krošnje proti korenini. Olupimo od 10 do 20 centimetrov visok pas lubja. Potem počakamo leto ali dve: v tem času akacija porabi vse hranilne snovi v koreninah in jih nima več na zalogi, zato več ne more pognati novih poganjkov."
Vsestranska akacija: Zelo uporabna je tudi za kmete in vrtičkarje
Je pa navadna robinija oziroma akacija zelo ljuba kmetom. Gre za rastlino, ki na koreninah tvori drobne gomoljčke z bakterijami, ki iz zraka vežejo dušik in ga prenesejo v tla. V kmetijstvu jih tako pogosto uporabljajo zato, da obogatijo tla z dušikom. Uporabljajo jih za nasaditev brežin oziroma visečih mest, na katerih zaradi zasnove tal težko uspevajo druga drevesa.
Iz navadne robinije pa lahko ustvarimo tudi zelo dobre prekle oziroma kole. Les akacije je namreč zelo obstojen, Vehovar pravi, da najbolj obstojen pri nas: "Les akacije zelo dolgo ostane obstojen, tudi če ga postavimo ali zapičimo v tla." Opozarja le, da je treba uporabiti dovolj stara drevesa, kajti les mladih dreves še ni dovolj zgostil in utrdil svoje strukture, zato hitreje strohni. Starejša drevesa imajo gostejši, trši in bolj odporen les, ki prenese dolgotrajno izpostavljenost vlagi in drugim vremenskim vplivom, kar je ključno pri uporabi v zunanjih pogojih.
Če les prerežemo, lahko vidimo, da je rastlina rumenkaste barve. To lubje se lahko uporablja za pridobivanje rumenega barvila, predvsem za tekstil.
Navadna robinija oziroma akacija v kuhinji
Navadno robinijo oziroma akacijo lahko s pridom uporabimo tudi v kulinariki – predvsem njene aromatične cvetove. Ti niso le prijetnega vonja, ampak tudi užitni in zdravilni.
Lahko jih jemo celo surove – a ne v prevelikih količinah. Vsi ostali deli navadne robinije oziroma akacije so namreč strupeni, užitni so le cvetovi, ki pa kljub temu vsebujejo nekaj strupov iz rastline – zato izdelkov iz akacije ne smejo uživati nosečnice, ženske, ki dojijo, in otroci. Njihova uporaba sicer sega v ljudsko tradicijo, kjer so jih pogosto pripravljali na preprost in okusen način.
Ocvrti akacijevi cvetovi
Ocvrti akacijevi cvetovi so prava sezonska poslastica. Najprej naberemo sveže, popolnoma odprte, a še čvrste cvetove navadne robinije. Pomembno je, da jih naberemo stran od prometnih cest ali onesnaženih območij. Cvetov ne umivamo, saj bi s tem izgubili svoj značilni vonj in okus.
Nato pripravimo lahko testo, podobno tistemu za palačinke:
- dve jajci (za vegansko različico uporabite laneno seme in vodo),
- 150 gramov moke (če želite različico brez glutena, uporabite ajdovo ali riževo moko),
- 200 mililitrov mleka ali mineralne vode (lahko tudi rastlinskega napitka),
- ščepec soli,
- po želji lahko še dodamo: vaniljev sladkor, cimet, limonina lupinica.
Vse skupaj gladko zmešamo v nekoliko gostejšo maso. Nato vsak cvet potopimo v testo (držimo ga za pecelj) in položimo v vroče olje (naj bo segreto na približno 170–180 stopinj Celzija). Cvetove ocvremo z obeh strani do zlato rjave barve. Ocvrtim cvetovom nato pustimo, da se odcedijo na papirnati brisači. Nato jih po želji potresemo s sladkorjem v prahu, dodamo med, cimet ali jih postrežemo z žlico domače marmelade. Ocvrti cvetovi so najbolj okusni, ko so še topli in hrustljavi.
Akacijev čaj
Čaj iz akacijevih cvetov je pravi zaklad za zdravje. Že stoletja se uporablja v ljudskem zdravilstvu in starodavnih zdravilih za zdravljenje različnih bolezni. Čeprav je danes nekoliko pozabljen, ponuja številne zdravstvene koristi.
Akacijev čaj lahko pripravimo kar iz svežih cvetov, ki jih te dni najdemo v obilju. Z uporabo svežih cvetov ohranimo največ zdravilnih učinkovin, ki jih rastlina vsebuje v času cvetenja, razlaga Vehovar. Priprava je zelo enostavna: pest svežih cvetov prelijemo z vročo vodo, pokrijemo in pustimo stati približno od 5 do 7 minut. Nato precedimo in popijemo – najbolje še toplo.
Če želimo akacijev čaj piti tudi izven sezone, lahko cvetove posušimo in nato suhe cvetove prelivamo z vročo vodo za čaj. Akacijev čaj vedno postrezite topel, sladkajte ga z medom in po želji dodajte nekaj kapljic svežega limoninega soka.
Akacijev čaj lahko najdete v trgovinah z zdravo hrano, specializiranih čajnicah, zeliščnih lekarnah ali spletnih trgovinah. Dobite ga lahko tudi pri preverjenih zeliščarjih ali pridelovalcih ekološke hrane.
Akacijev sirup
Sirup lahko razredčimo z vodo in ga uporabljamo kot poletno osvežilno pijačo. Vehovar razlaga: "Cvetove naberemo in jih pustimo v vodi namočene okoli 24 ur. Dodamo sladkor in po želji še limono. Nato to pasteriziramo: počasi kuhamo na nizki temperaturi, dokler ne dobimo goste sirupaste konsistence, nato pa sirup še dodatno segrejemo na približno 70-80 stopinj Celzija, to temperaturo vzdržujemo nekaj minut in nato še vroč sirup zapremo v sterilizirane steklenice ali kozarce."
Zdravilne lastnosti navadne robinije oziroma akacije
Cvetovi akacije vsebujejo flavanoide, vitamin C, minerale, eterična olja, glikozide, pektine, smolo in tanine. Imajo močan odvajalni učinek, izboljšujejo prebavo in lajšajo zaprtje – imajo pa tudi diuretični učinek. Delujejo tudi kot antispazmodik, zato lahko topel akacijev čaj lajša krče in bolečine v želodcu. V ljudskem zdravilstvu se akacija uporablja zaradi svojih protivnetnih lastnosti tudi pri gripi, prehladu, vročini in kašlju. V homeopatski medicini se uporablja tudi za hitrejše zdravljenje astme in bronhitisa.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲
A una iz pipe ni dobra :)?
klinc pa zastita lokalnih vrst v tistih casih