Zdravje > Aktualno
49 ogledov

Desetina z že razsejano boleznijo

dojke Shutterstock
V Sloveniji za rakom dojke zboli na leto 1.200 žensk. Le petdeset odstotkov pride na obisk k zdravniku, ko je bolezen omejena zgolj na dojko.

"Več kot 1.200 žensk letno v Sloveniji zboli za rakom dojk, več kot 80 odstotkov po 60. letu starosti. A še vedno le 50 odstotkov žensk pride k zdravniku, ko je bolezen omejena zgolj na dojko, nekje deset odstotkov pa je takih, ki k zdravniku pride z že razsejano boleznijo," opozarja predsednica združenja Europa Donna Mojca Senčar.

Europa Donna ob prihajajočem rožnatem oktobru, mesecu, posvečenem osveščanju o raku dojk, pripravlja številne prireditve. Kot je na današnji novinarski konferenci opozorila zdravnica z Onkološkega inštituta Mateja Krajc, pojavnost raka dojk narašča. Poudarila je pomen zgodnjega odkrivanja raka dojk, tako samopregledovanje, predvsem pa presejanje z mamografijo, ki je ključno, da bi že med zdravimi ženskami našli tiste z rakom v zgodnjem stadiju. "Pri teh se lahko zdravljenje začne prej in so tudi rezultati ter preživetje boljši," je izpostavila Krajčeva.

Pokriva le tretjino Slovenije 

Program Dora za zgodnje odkrivanje raka dojke trenutno z vabili pokriva 31 odstotkov ciljne slovenske populacije, pravijo na Onkološkem inštitutu (OI). Strokovnjaki v programu Dora si želijo, da bi program lahko čim prej širili na čim več slovenskih regij in tako vsem ženskam v državi zagotovili visoke standarde kakovosti v presejalnem program. “Postopno bodo v program Dora vključene ženske od 50. do 69. leta iz vse Slovenije,” pravijo. Kdaj bo to, niso znali povedati.

“Pri presejalnih programih, kakršen je tudi državni presejalni program za raka dojk DORA, je najpomembnejša vrhunska kakovost, zato je Onkološki inštitut Ljubljana po priporočilih evropskih strokovnjakov z izvajanjem programa leta 2008 pričel v manjšem obsegu v Ljubljanski regiji, od takrat pa se vsako leto postopno širi in zajema nove regije,” pojasnjujejo. Prilagajanje dela celotnega programa evropskim smernicam za zagotavljanje kakovosti v presejanju za raka dojk namreč zahteva čas za izobraževanje dodatnega kadra in nabavo novih aparatur. Za primer so dali Francijo in Švedsko, ki sta za razširitev programa na celotno državo potrebovali 13 oziroma 11 let.

Opisujejo, da je v Dori presejalni pregled dojk mamografsko slikanje dojk, in ne vključuje kliničnega pregleda. Vse slike neodvisno pregledata dva radiologa odčitovalca in v primeru pozitivnega ali različnega izvida še tretji, nadzorni radiolog. S tem načinom se večina nejasnosti glede ocene mamografske slike razreši brez vključenosti slikane ženske in se tako pomembno zmanjša delež žensk, ki jih je potrebno ponovno povabiti v Doro na dodatno diagnostiko.

Poleg tega v Dori poteka stalno merjenje tehnične kakovosti in kakovosti dela radioloških inženirjev in radiologov. Opozarjajo, da za ženske z območij, ki jih Dora še ne vključuje, veljajo enake pravice za preventivno mamografijo kot pred uvedbo Programa Dora: “Te ženske po 50-tem letu imajo pravico do brezplačne preventivne mamografije z napotnico osebnega zdravnika ali ginekologa v kateremkoli centru, ki take storitve opravlja.”

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.