Več strokovnjakov je na okrogli mizi opozorilo na težave in izzive, s katerimi se pri nas srečujejo bolniki z rakom.
Ti bolniki namreč po dolgotrajnem zdravljenju naletijo na veliko težav, mnoge doleti tudi znižanje dohodkov, zaradi česa pogosto trpi celotna družina. "Socialna varnost je v procesu zdravljenja in rehabilitacije ključnega pomena, da se lahko bolnik res celostno posveti čim hitrejšemu okrevanju. Če je socialna varnost med bolniškim staležem ustrezno urejena, pa je precej drugače, ko se zdravljenje zaključuje, saj se bolniki ob povratku na delo soočajo z omejitvami, skrajšanim delovnim časom, nemalokrat pa zaradi posledic bolezni dela več ne morejo opravljati in se morajo delno ali v celoti invalidsko upokojiti," je opozorila predsednica združenja Onko Net Kristina Modic.
Na delovnem mestu niso enakovredni
Izkušnje bolnikov še kažejo, da imajo delodajalci velikokrat premalo posluha za prilagoditev delovnega mesta. "Zaposlenega, ki se lahko v službo vrne le za krajši delovni čas, nadrejeni pogosto ne obravnavajo več kot enakovrednega sodelavca, zato ni deležen nagrajevanja in napredovanja; morebitnih nadur, ki jih zahteva proces dela, mu delodajalec ne sme izplačati in podobno." je dodala predsednica Europe Donne Tanja Španić.
Po nemškem sistemu rehabilitacije bolnike že med zdravljenjem usmerjajo v deficitarne poklice, ki jih po okrevanju lahko opravljajo.
Diagnoza jih spremlja vse življenje
Po besedah Španićeve so velika težava tudi izredno nizke invalidske pokojnine ali nadomestila za invalidnost. "210 evrov delnega nadomestila ob polovični plači ne zadošča za normalno življenje, da ne omenjam številnih bolnikov z rakom, ki morajo mesec preživeti s 300 ali 400 evri invalidske pokojnine. Vse to so vprašanja, ki jih moramo še urediti. Ne nazadnje pa je tu še vprašanje pravice do pozabe. Bolniki in nekdanji bolniki z rakom se namreč s težavami srečujejo tudi pri najemanju dolgoročnejših posojil in sklepanjem življenjskih zavarovanj, saj jih nekdanja diagnoza spremlja vse življenje," je dodala zdravnica.
Povprečna invalidska pokojnina je novembra 2018 znašala 545,31 evra. Prejelo jo je 79.289 uživalcev invalidskih pokojnin ter 15.045 uživalcev delnih nadomestil, najpogostejši razlogi za oceno invalidnosti pa so bolezni mišično-skeletnega sistema (28,1%) in bolezni duševnih in vedenjskih motenj (11,9 %), onkološke bolezni pa so šele na tretjem mestu (9,9%).
Nepregledna in nerazumljiva zakonodaja, ki se ves čas spreminja
Pravnik in predsednik Združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Jaka Cepec je izpostavil predvsem nepregleden in posamezniku težko razumljiv pravni sistem, ki se ves čas spreminja. "Osrednja problema, ki ju zaznavam sta izgubljenost bolnikov zaradi težko razumljive in nepregledne zakonodaje in stigma bolnikov zaradi sistema, ki od njih zahteva aktivno uveljavljanje svojih pravic, namesto da bi jim pristojni organi aktivno pomagali pri njihovem uveljavljanju."
Družinska zdravnica Nena Kopčevar Guček: "Mladi bolniki, ki obolijo za rakom si zelo želijo nazaj na delo in jih je strah opredelitve, da bodo postali invalidi in bodo tako v življenju omejeni."
Na bolniški že 11 let
Delo kot sestavni del rehabilitacije
Dlje kot traja bolniška, vse težje se bolniki vračajo na delo. Nasploh zdravniki tem bolnikom svetujejo, da se čim prej vrnejo na delo, ki je sistavni del rehabilitacije. "Vračanje na delo naj ne bo nujno za štiri ali osem ur, na delo naj se vrne tudi po dve uri na dan," je dodala predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič - Fikfak.
Nadomestilo že po dvajsetih dneh?
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh je izpostavil potrebo po celostni zdravstveni reformi, ki bi odgovorila na probleme tako bolnikov kot tudi delodajalcev. "Naša prizadevanja so, da breme nadomestil v času bolniške odsotnosti preide z
delodajalca na ZZZS že po 20 koledarskih dneh, zavarovalnica pa bi morala plačevati nadomestilo neposredno zavarovancu. Prizadevamo pa si tudi za drugačno ureditev regresnih zahtevkov zavodov do delodajalcev v primeru nesreče pri delu ter za ustrezno ureditev področja poklicnih bolezni," je pojasnil predstavnik delodajalcev.
Zgledujmo se po Nemcih
Strokovnjaki različnih področjih so pozvali k sistemskim in zakonodajnih spremembah, s katerimi bi bolnike lahko spremljali celostno, multidisciplinarno in od prvega dne postavitve diagnoze.
Direktor sektorja za izvedenstvo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Dean Premik je predlagal zgledovanje po katerem od tujih rehabilitacijskih sistemov. Navedel je nemškega, ki na primer bolnike že med zdravljenjem usmerjajo v deficitarne poklice, ki jih po okrevanju lahko opravljajo.
Po besedah onkologinje in predsednice ustanove Mali Vitez Lorne Zaletel so v pripravi nekatere sistemske rešitve za celostno rehabilitacijo bolnikov z rakom.
Banka ni socialna ustanova.
Grozno je to, da nimamo denarja za te obolele, imamo polno denarja za javne razpise in veckrat preplacane medicinske pripomocke in robo, imamo denar za lazne delne in celovite invalidske upokojitve (simulantov kolikor hocete). Vcasih se clovek vprasa, kdo sedi… ...prikaži več v teh komisijah. In potem nimamo dovolj denarja za tovrstne bolnike in bioloska zdravila za vse. prioritete ZZZS so nikjer. Ker nima konkurence tala denar vsepoprek. Ko zmanjka, pac dvignejo prispevno stopnjo. Ta kriminal se mora nehati.