Kot so v Slovenskem farmacevtskem društvu zapisali v sporočilu za javnost, je bolečina eden najpogostejših vzrokov, da oseba poišče pomoč pri lekarniškem farmacevtu, ki svetuje uporabo protibolečinskih zdravil in drugih pripomočkov za lajšanje bolečine. Ker je bolečin več vrst in se razlikujejo glede na nastanek, je dobro poznati tudi mehanizme delovanja različnih zdravil za lajšanje bolečin ter njihove najpogostejše neželene učinke in ukrepe.
Farmacevti morajo biti še posebej previdni pri odločanju o primernosti samozdravljenja in izbiri protibolečinskih zdravil pri otrocih, nosečnicah, doječih materah, starostnikih in bolnikih s kroničnimi boleznimi. Medsebojno delovanje zdravil, medicinskih pripomočkov, metod za lajšanje bolečin, zeliščnih pripravkov in prehranskih dopolnil lahko namreč pripelje tudi do neželenih zapletov.
Pogosto pomeni prvo opozorilo
Bolečina ima varovalno vlogo, saj je pogosto prvo opozorilo, da se v telesu dogaja nekaj neobičajnega. Bolečine se delijo na akutne (kratkotrajne) in kronične (dolgotrajne), akutne pa se lahko tudi razvijejo v kronične, zato je takojšnje in pravilno zdravljenje izjemno pomembno.
Za zdravljenje bolečin zdravniki najpogosteje predpisujejo neopioidne analgetike, pogosto tudi šibke ter redkeje močne opioidne analgetike. Z večanjem odmerka neopioidnih analgetikov se povečuje pojavljanje neželenih učinkov. Zato je pomembna uporaba v priporočenih odmerkih, vedeti pa je treba tudi, za zdravljenje katere vrste bolečine so primerni posamezni analgetiki.
V Sloveniji je med desetimi najpogostejšimi težavami v ambulantnem zdravljenju glavobol. Migrena muči 10 do 20 odstotkov odraslih ljudi, menstrualni krči pa kar 90 odstotkov žensk. Kar štirje od petih odraslih bodo vsaj enkrat v življenju občutili bolečino v križu, kar četrtina vseh prebivalcev pa trpi za kronično bolečino, so še zapisali v društvu.