Bolezni srca na globalni ravni ostajajo vodilni vzrok smrti, a nove študije kažejo, da se ja razvoj zdravil proti tem boleznim upočasnil.
Od leta 1990 do 2012 je bilo v klinično preizkušanje vključenih 374 zdravil proti boleznim srca, večino za preprečevanje nastajanja krvnih strdkov in zmanjševanja vrednosti maščob v krvi, kot je na primer holesterol.
Odstotek teh zdravil pa se je od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes manjšal, kažejo farmacevtske raziskave. Na drugi strani pa se je v istem časovnem obdobju povečal odstotek zdravil v kliničnem preizkušanju za zdravljenje rakavih obolenj.
Kajenje, stres, neaktivnost ...
"Med najpomembnejše bolezni srca in žilja sodijo zvišan krvni tlak, koronarna bolezen srca, bolezni možganskega žilja, periferna arterijska bolezen, kronična ledvična bolezen in druge redkejše bolezni kot so abdominalne in torakalne anevrizme aorte," pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Najpogosteje nastanejo zaradi ateroskleroze, pri kateri se nalagajo maščobne celice v steni krvnih žil ob povišanih vrednostih škodljivih maščobnih delcev v krvi.
Dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in žilja so po njihovih besedah zvišan krvni tlak, zvišan holesterol, zvišan krvni sladkor, čezmerna telesna teža, kajenje, telesna neaktivnost, stres, spol in starost.
"Srčno–žilne bolezni so v razvitem delu sveta in tudi Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap, ki sta nenadna zapleta koronarne bolezni srca oziroma bolezni možganskega žilja," še pravijo.
