Slovenija sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. Pri nas je daleč najpogostejša lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis (KME), huda bolezen, za katero je zbolel Janez Zlobec.
Kot je dejal, mu je KME pustil trajne posledice. "Mislim, da si bom to zapomnil vse življenje, ker me je to zares zaznamovalo," pove.
Zaradi KME v kritičnem stanju
Na lepo majsko nedeljo pred 20. leti je odšel v gozd, kjer je staknil okuženega klopa. Po dveh dneh je začutil otekanje bezgavk, šele 14 dni od okužbe, pa se je začelo zares. Najprej ni mogel več stati na nogah, začelo ga je tresti in zategovati ustnice. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali na infekcijsko kliniko v Ljubljano, kjer je bil nekaj časa v kritičnem stanju. "Bil sem hrom in na meji tega, da padem v komo. Bila sta dva kritična dneva, ko sem bil pripravljen na aparat za predihavanje. Poleg tega, da nisem mogel čutiti zunanjih okončin, tudi notranji, srce, pljuča, vse je začelo slabeti. V bistvu sem bil čisto nepokreten."
KME nekaterim bolezen pušča trajno invalidnost, lahko vodi celo v smrt. Gospod Zobec je k sreči preživel, na rehabilitaciji v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, kjer je bil štiri mesece, je sicer pridobil samostojnost, a ima zaradi ohromitve še vedno težave z desno stranjo telesa.
Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) zdravijo dve tretjini bolnikov, ki zbolijo za KME v Sloveniji. Kot je na novinarski konferenci Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kjer smo slišali, da se je sezona klopov že začela, povedala Petra Bogovič, infektologinja z UKCL, zbolevajo ljudje vseh starosti, je pa med zbolelimi nekoliko več moških.
"KME se po navadi začne z vročino, glavobolom, slabšim počutjem, utrujenostjo. To traja nekaj dni, po kratkotrajnem izboljšanju bolezen izbruhne v hujši obliki: bolniki imajo višjo vročino, hujši glavobol, pogosto bruhajo, nekaterim se začnejo tresti roke, jezik, lahko imajo težave s spominom, razmišljanjem, postajajo bolj zaspani, pride lahko tudi do nezavesti, pri nekaterih tudi do ohromitev," je potek bolezni opisala infektologinja.
Več kot polovica bolnikov povsem ozdravi, od 0,5 do 2 odstotka bolnikov umre, pri 5 do 10 odstotkih bolezen pušča ohromitve, ki se pogosto ne popravijo v celoti. Dobra tretjina bolnikov z meningoencefalitisom ima po preboleli bolezni glavobole, motnje spomina, motnje zbranosti, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja. Bolnike po prebolelem KME tako spremljajo še leto dni po preboleli bolezni, v primeru težav tudi dlje.
Slovenija med najbolj ogroženimi
Klopi so že aktivni po večjem delu Slovenije, izjema so predvsem višje ležeče lege Gorenjske in Koroške, je povedala biologinja Tea Knapič s Prirodoslovnega muzeja Slovenije. "Glede na razmere pričakujemo sezono, primerljivo z lansko, z razmeroma visoko številčnostjo klopov," je dejala.
Klopi sicer postanejo dejavni, ko temperatura tal preseže približno 6 °C. V milejših zimah lahko klopi postanejo aktivni že zelo zgodaj, tako da jih je največ spomladi, nato pa poletna suša in vročina zmanjšata njihovo aktivnost. Nato postanejo bolj aktivni še jeseni, a manj kot v spomladanskem času.
Poznamo 16 vrst klopov
V Sloveniji sicer poznamo 16 vrst klopov, najbolj razširjen je gozdni oziroma navadni klop (Ixodes ricinus), ki je razširjen po vsej državi. Kot pravi biologinja, klope najdemo povsod, kjer so prisotni njihovi gostitelji – v gozdovih, na gozdnih robovih, travnikih, pa tudi v parkih in vrtovih. Tveganje za stik s klopi pa je lahko po njenih besedah v določenih obdobjih izrazito povečano.
Glede na to, da kot biologinja veliko časa preživi na terenu, se pred klopi zaščiti z ustreznimi oblačili, nadene si dolge rokave in hlače, pri čemer si nogavice potegne čez hlačnice, prav tako nosi zaprto obutev. Po vrnitvi iz narave se temeljito pregleda po telesu. Proti KME je cepljena.
Cepljenje proti KME
Za razliko od Lymske borelioze, ki je prav tako posledica okuženega klopa, najpogostejši zgodnji simptom je rdečkast izpuščaj, je KME mogoče preprečiti s cepljenjem. Priporoča se vsem prebivalcem, starejšim od enega leta starosti. Priporočljivo je, da se ga opravi še pred aktivnostjo klopov, torej pred začetkom toplejšega obdobja. Drugi odmerek osnovnega cepljenja sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek pa čez 5 do 12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, pozneje pa na pet let, je povedala Grgič Vitek.
Za koga je cepljenje brezplačno
Cepljenje proti KME je brezplačno za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto starosti, in otroke, rojene leta 2016 in pozneje. Do cepljenja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja so upravičene tudi nekatere generacije odraslih. Zaenkrat so upravičeni tisti, ki so rojeni med letoma 1970 in 1981.
Obvezno zdravstveno zavarovanje krije tri odmerke, tako da tisti, ki so samoplačniško že opravili osnovno cepljenje, jim pripadajo trije poživitveni odmerki.
NIJZ je za program cepljenja za leto 2026 predlagal, da se možnost cepljenja proti KME v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja omogoči še dvema dodatnima generacijama odraslih, (rojeni v letih 1982 in 1983). Nov program cepljenja še ni bil potrjen.
Bo manj gobarjev...in več ..? grobarjev!