Najnovejša ameriška študija je pokazala, da možganska kap prizadene vedno več mlajših ljudi, še posebej moške, ki so tej bolezni nasploh bolj izpostavljeni od žensk. Če so kadilci, se tveganje samo še povečuje. Stokovnjaki so ugotovili, da na to vpliva število pokajenih cigaret, po prenehanju kajenja pa se to tveganje drastično zmanjša.
Dejavnikov je več
Sicer je možganska kap posledica številnih medsebojno vzročnih dejavnikov. Najpomembnejši dejavniki tveganja so poleg kajenja še zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, fibrilacija preddvorov, bolezen karotidnih arterij, zvišan slab in znižan dober holesterol, zvišani trigliceridi, debelost, premalo telesne dejavnosti in stres.
Poleg naštetih dejavnikov, na katere lahko vplivamo, igrajo pomembno vlogo tudi taki, na katere ne moremo vplivati: družinska anamneza, starost, moški spol in že prebolela možganska kap.
Gre za najpogostejšo nevrološko bolezen, samo v Sloveniji možgansko kap letno doživi več kot štiri tisoč ljudi. Smrtnost je visoka, izredno velika, preživeli pa se lahko soočajo s hudimi posledicami. "Možganska kap je še vedno tretji vzrok umrljivosti in prvi vzrok invalidnosti pri odraslih. Ocenjujejo, da se bo zaradi staranja prebivalstva, število na novo obolelih v naslednjih 20 letih povečalo za 34 odstotkov," opozarja zdravnica Tatjana Erjavec.
30 odstotkov v aktivnem delovnem obdobju
V Sloveniji vsako leto na novo utrpi možgansko kap okoli štiri tisoč oseb, od tega kar 30 odstotkov v aktivnem delovnem obdobju. Samo 40 odstotkov se jih lahko ponovno vrne v službe. Sicer je smrtnost še vedno 15-odstotna, opozarjajo pri Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki so ob današnjem evropskem dnevu možganske kapi v Ljubljani pripravili prireditev, na kateri potekajo dejavnosti preventive in zgodnjega prepoznavanja znakov možganske kapi.
Udeležencem bodo na razpolago meritve za ugotavljanje dejavnikov tveganja (kot so npr. zvišan krvni tlak, holesterol, trigliceridi v krvi, nereden srčni utrip (atrijska fibrilacija) idr.) ter svetovanje glede tveganja za možgansko kap.
Beseda GROM
Člani društva bodo predstavili, kako prepoznati prve znake možganske kapi (GROM). "Za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic so zelo pomembni po eni strani preventiva, po drugi pa prepoznavanje znakov možganske kapi ter hitro in pravilno ukrepanje, s čimer lahko zmanjšamo posledično invalidnost in umrljivost," je dejal prim. Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM:
G – govor (prizadet govor)
R – roka (delna ali popolna ohromelost ene roke)
O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza)
M – minuta (takoj pokliči 112)
"Bolniku lahko ohromi polovica obraza ali cela polovica telesa, lahko nenadoma ne more več govoriti ali pa govori težko ali zmedeno. Možganska kap se lahko kaže tudi s hudo vrtoglavico, bolnik ne more samostojno stati in pada. Spremlja jo močan glavobol, bruhanje in motnje vida. Lahko se pojavijo tudi motnje zavesti od zmedenosti, zaspanosti, pa vse do globoke nezavesti," je na spletni strani Združenja zdravnikov družinske medicine zapisala zdravnica Mihaela Strgar-Hladnik.
Najpogosteje ponoči, oziroma proti jutru
Zdravnica še opozarja, da je možganska kap večinoma neboleča, pogosto se razvije ponoči, tako da se bolnik svoje bolezni zave šele zjutraj, ko se ne more premakniti:
"Pri možganski krvavitvi je potek veliko hujši, boleč in neprijeten. Bolnik v glavi naenkrat začuti močno bolečino, kot da bi ga zarezali z nožem," pojasnjuje zdravnica splošne medicine in dodaja, da so tovrstni znaki podobni meningitisu; hud, skorajda neznosen glavobol, trd tilnik, bruhanje in splošno slabo stanje."Pri znotrajmožganski krvavitvi so klinični znaki podobni: glavobol, bruhanje, motnje zavesti, lahko tudi epileptični napadi, dodatno pa se pojavi še ohromelost polovice telesa," opozarja zdravnica.
Brez pomoči je življenje zelo težko
Možganska kap prizadene govor, razumevanje, pisanje, branje, spremeni osebnost, ukrade spomin, povzroči težave z vidom, sluhom, hranjenjem, odvajanjem, hudo utrudljivost in pogosto depresijo, dodaja Erjavčeva, ki opozarja. "V trenutku ne spremeni življenja samo bolnikom, ampak tudi svojcem in skrbnikom. Ta trenutek se spremeni v vseživljenjsko skrb in iskanje rešitev v vsakdanjem življenju. Brez pomoči rešitve najdejo le najmočnejši."
Ubogi tisti, ki ga doleti kap " na pol ", da ostaneš invalid leta in leta.