Bolnice s srčnim infarktom, ki zdravijo moški, imajo slabše možnosti preživetja, je pokazala najnovejša študija. "Ugotovili smo, da skladnost spolov poveča pacientovo verjetnost preživetja po srčnem napadu, ter da je večja smrtnost takrat, kadar moški zdravijo pacietnke" je za britanski The Guardian povedal Dr. Brad Greenwood, izredni profesor informacijskih ved na Univerzi Minnesota.
Kdo je skrbel za bolnika?
V prispevku za ameriško nacionalno akademijo znanosti je Greenwood s sodelavci pregledal podatke v več kot 580 tisoč bolnikov s Floride, ki so v letih od 1991 do 2010 doživeli srčni infarkt. Poleg starosti in spola pacientov, je ekipa preučila ali je bolnik umrl med bivanjem v bolnišnici in kdo je takrat skbel zanj, je bil to moški ali ženska.
Prejšnje študije so pokazale, da je možnost preživetja po srčnem napadu pri ženskah na splošno manjša.
Skupina znanstvenikov je ob tem ugotovila, da imajo bolniki, ki so istega spola kot njihov zdravnik, večjo verjetnost za preživetje. Nadaljnja analiza je pokazala, da so oboji (tako moški in ženske) imeli enake možnosti preživetja, če so bile ob njih zdravnice. Kar se zdravnikov tiče, so se pri ženskih bolnicah slabše odrezali.
Ženske, ki so jih zdravili moški zdravniki, so imele približno 1,5 odstotne točke manj možnosti za preživetje po srčnem napadu kot moški, ki so jih zdravile zdravnice. Ekipa je še ugotovila, da bi ženske bolj verjetno preživele, če bi bilo na urgentnih oddelkih zaposlenih več zdravnic.
Težave pri zdravljenju žensk
Študija potrjuje tezo o neenakosti spolov pri smrtnosti zaradi bolezni srca. "Večina zdravnikov je moških, ki očitno imajo težave pri zdravljenju žensk," pišejo avtorji študije, ki predlagajo boljše usposabljanje zdravnikov, da bolezni srca "ne bi videli le kot moško vprašanje".
Greenwood je ob tem pojasnil morebitne dodatne razloge. "Mogoče je, da se ženske počutjo bolj udobno pri pogovorih z zdravnico, lahko pa tudi zato, ker zdravnice bolje razumejo razlago atipičnih ženskih težav."
Chris Gale, profesor kardiovaskularne medicine na univerzi v Leedsu, ki pri študiji ni sodeloval, je opozoril, da študija temelji na podatkih ZDA, kar pomeni, da ni jasno, ali je enak trend prisoten tudi v drugih zdravstvenih sistemih.