Na žgočem soncu, v kabini kopača brez klime

Opozorila vremenoslovcev se stopnjujejo, najvišje dnevne temperature se bodo danes gibale od 33 do 40 stopinj Celzija.

Opozorilo Agencije RS za okolje o toplotni obremenitvi je skoraj po vsej državi rdeče barve, kar pomeni zelo nevarne vremenske razmere, ko je potrebna posebna previdnost. 

Zaradi tega bodo težkim pogojem izpostavljeni prav delavci na prostem, ki morajo trpeti težje pogoje od tistih v notranjih prostorih, kjer temperature ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Določena temperature ne velja za delavce na prostem, izjema so tudi tako imenovani vroči delovni prostori.

Na inšpektoratu za delo ob tem pojasnjujejo, da mora delodajalec v skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih delavce na prostem zavarovati pred neugodnimi vremenskimi vplivi.

“Ob tem na primer Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih v Prilogi IV. splošno določa, da morajo biti delavci pri delu na prostem zavarovani pred vplivi vremena, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost,” pravijo in dodajajo, da posamezne vidike glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu lahko posebej urejajo tudi kolektivne pogodbe. Kolektivna pogodba o gradbeni dejavnosti na primer določa, da se pri višjih temperaturah normalno dela do 45 stopinj Celzija.

Vroče poletje v Ljubljani. Anže Petkovšek

Do 40.000 evrov globe

Na Išpektoratu za delo so nam zaupali, da so letos do zdaj ugotovili 24 kršitev povezanih s temperaturami, ki so določene v 25. členu Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. V celem letu 2016 so ugotovili 27 kršitev, 39 kršitev v letu 2015, v letu 2014 pa 12 kršitev. “Za primerjavo, na področju varnosti in zdravja pri delu sicer na leto ugotovimo prek 20.000 kršitev,” dodajajo.

Inšpektorji so nam zagotovili, da obravnavajo vse prejete prijave: “Pri tem v nadzorih na podlagi prijav na primer glede toplotnega ugodja ugotavljajo, da delodajalci pogosto nimajo sprejetih ukrepov za varovanje delavcev pred tveganji zaradi povišanih temperatur. Sicer pa ugotavljajo tudi, da delodajalci zagotavljajo delavcem na primer dodatno pijačo, več odmorov, prilagodijo delovnik, zagotavljajo klime in druge ukrepe, ki izhajajo iz narave njihove dejavnosti.” Opozarjajo pa, da inšpektorat sicer nima pregleda nad vsemi delodajalci v Sloveniji.

Globe glede ocenjevanj tveganj ter glede usposabljanj delavcev za varno delo znašajo od 2.000 do 40.000 evrov za delodajalce ter od 500 do 4.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca. “Za ugotovljene kršitve na gradbiščih znaša globa za delodajalca od 1.251,88 do 12.518,8 evra ter za odgovorno osebo delodajalca od 125,19 do 1.251,9 evra,” so nam še pojasnili na inšpektoratu za delo.

Že celo poletje na kopaču brez klime

Na Univerzitetni klinični center Ljubljana smo povprašali, kdaj naj delavec preneha z delom. “V primeru, da se nam vrti, zniža krvni tlak, moramo zaužiti dovolj tekočine. Če pa se že pojavi zmedenost, vroča koža brez potenja, pa je znak, da je takega človeka treba takoj ohladiti z vodo in ga prepeljati k zdravniku,” so nam pojasnili.

Če delavec meni, da mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, pa lahko po zakonu o varnosti in zdravju pri delu delo odkloni, pojasnjujejo na inšpektoratu za delo. 

To je v praksi skoraj neizvedljivo. "Sam delam že celo poletje na kopaču brez klime. Čeprav na to ves čas opozarjam, je še niso popravili zaradi visokega stroška," nam je zaupal delavec (ime je znano uredništvu) enega od naših cestnih podjetij. Pravi, da je vročina nevzdržna: "Ne le zaradi sonca, pregeva se tudi sam stroj, kabina je majhna. Ne vem, koliko stopinj je v kopaču, po moje okoli petdeset."

Pojasnjuje, da je zgodba pri večini delodajalcev podobna, klime se v strojih kot so kopači in bagri zaradi pogostih tresljajev kvarijo, nekateri starejši kamioni ali stroji je sploh nimajo. Mnogi delodajalci zaradi stroškov klime ne popravijo po več mesecev, čeprav gre le za puščanje cevi. "Kljub takšnim pogojem pa nihče ne neha z delom, vsi rabimo plače," pravi. Na prijave po njegovih besedah niti ne pomislijo: "S tem ne rešimo nič. Podjetje bi dobilo kazen, stroji bi stali, mi bi ostali brez plač in službe."

Odgovorila le Pomgrad in Dars

Nekatera podjetja smo vprašali, kako bodo v teh vročih dneh poskrbeli za svoje delavce in če pripravljajo posebne ukrepe. S cestnega podjetja Pomgrad so nam odgovorili, da v primeru vročine veljajo posebna pravila za varno delo, njihovi delavci pa so usposobljeni za delo v vročini in s tveganji, ki jih le ta prinaša. 

Sicer pri njih veljajo posebno zaščitni ukrepi, od nošenja majic z dolgimi rokavi, do naglavnih rut pod čeladami. Na razpolago so jim sončna očala. Delavci imajo v bližini hladilne torbe z vodo, pri visokih temperaturah jim je zagotovljen dodatni počitek.

Tudi z Darsa sporočajo, da je za njihove delavce, predvsem za za vzdrževalce avtocest in hitrih cest, ki pretežno opravljajo delo na prostem, posebej poskrbljeno: "Pričetek delovnega časa lahko vodja avtocestne baze, v primeru napovedanih vročih dni, premakne s 6.30 na 5.00. Delavci so prejeli dodatno osebno varovalno opremo, in sicer: zaščitna sončna očala, lahka pokrivala, lahko zaščitno obutev za delo v vročini in lahko osebno varovalno obleko (hlače in kratko majico. Delavci vsakodnevno prejmejo hladne napitke. Odgovorne osebe lahko v primeru višjih temperatur odredijo krajše odmore v klimatiziranih vozilih," so nam odgovorili z družbe za avtoceste.

Dodajajo, da je v vročih dneh poskrbljeno tudi za cestninske blagajnike. Njihove kabine so klimatizirane in opremljene tako, da po načelu podtlaka preprečujejo vdor izpušnih plinov in vročine v samo cestninsko kabino. Vsi zaposleni imajo lahko zračna oblačila, so zapisali.