Najvišji odstotek bolniške odsotnosti od leta 2011 beležijo statistične regije Koroška, Notranjsko kraška, Podravska in Spodnjeposavska, ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja. Nasprotno, najnižji odstotek bolniške odsotnosti kaže statistična regija Gorenjska, ki ji na drugem mestu sledijo Goriška, Osrednjeslovenska, leta 2012 pa tudi Pomurska.
"Dejavniki, ki vplivajo na bolniško odsotnost, so številni in če bi hoteli ugotoviti, kaj na dolčenem območju v nekem času najbolj vpliva, bi potrebovali zelo kompleksne analize," o razlogih za statistične razlike pove Tatjana Kofol Bric z NIJZ.
Kateri dejavniki so odločilni?
Dodaja, da ima med klasičnimi dejavniki razmer na delovnem mestu pomembno vlogo vrsta dejavnosti, ki se opravlja. "Težko fizično delo, monotono delo za tekočim trakom, neugodno fizično okolje se običajno povezuje z več bolniške odsotnosti, kar bi z več tovrstne industrije deloma vplivalo tudi razlike med regijami, ki kažejo neko dalj časa trajajočo značilnost," pojasnjuje Kofol Briceva.
Na zmanjšanje bolniške odsotnosti je po oceni Kofol Briceve v zadnjih letih vpliala negotovost na trgu dela, strah pred izgubo dela in tudi to, da v času evlike brezposelnosti stalno delo lažje obdržijo in dobijo bolj zdravi, ki so posledično manj na bolniški. "Delavci v prekernih oblikah zaposlitve v praksi skoraj nimajo možnosti bolniške odsotnosti," poudarja Briceva.
Prekarni skoraj ne gredo na bolniške
Primerjala je tudi podatke o bolniškem staležu zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju, ki so pokazali, da slednji pogosteje hodijo na bolniške in obiskujejo zdravnika, a je teža in trajanje bolezni pri delavcih pri njih kratko, medtem ko je teža bolezni zasebnikov veliko večja, saj z obiskom zdravnika odlašajo, dokler simptomi niso zelo izraziti.
VEČ O TEM:
Po bolniških odsotnostih ali t. i. absentizmu se sicer Slovenija z 12,2 izgubljenimi delovnimi dnevi na zaposlenega letno uvršča v povprečje EU, čeprav je po besedah Briceve treba upoštevati, da metodologije med posameznimi državami niso dobro usklajene in je povprečje EU izračunano na podlagi držav, ki Svetovni zdravstveni organizaciji posredujejo podatke.
PREBERITE ŠE:
-
Koliko vplačam in koliko dobim
-
Tako vržemo v koš šest milijonov evrov
-
V tujino dvakrat toliko bolnikov kot pred petimi leti
-
Zakaj moraš biti na bolniški ves čas doma
-
Zavarovanja za tujino: kakšno kritje izbrati in na kaj je treba biti pozoren
irma.hus@zurnal24.si
Zakaj je toliko večji odstotek bolniško odsotnih delavcev po regijah?Vsekakor je ta tematika zelo zanimiva, še posebej, ker naše zdravstvo in zdravljenje prebivalcev stane državo ogromna finančna sredstva, ki kljub najsodobnejši zdravstveni tehnologiji, bolnikov je vse več in… ...prikaži več ne obratno!Vprašanje pa nastaja, zakaj prihaja do toliko raznih bolezni, pa čeprav ima današnji človek neprimernejše življenjske pogoje kot npr. pred šestdesetimi leti, ko so ambulante skoraj samevale!?Po moji študiji Biotronika nova veda, se bolezen lažje tudi pogojno širi, le ob škodljivih energijah, kamor razen naravnih spadajo tudi elektromagnetna sevanja, ki največ izhajajo iz elektronskih aparatov pa tudi iz ostale industrijsko izdelane opreme in premalo fizične aktivnosti, zagotavlja večjo krvno cirkulacijo, kar omogoča tudi večjo moč/ energijo obrambnega sistema in tudi tako imenovano auro, ki ščiti telo od zunanjih škodljivih energijah toliko časa, dokler se zaradi premočnih škodl
Kaj je vzrok in kaj posledica. Morda je oboje del tega. Namreč delodajalci hočejo čim več produktivnosti, za to potem silijo delavce da delajo preko svojih zmožnosti, zato hitreje zbolijo, in ker so več na bolniški potem tud delodajalci hočejo… ...prikaži več še toliko bolj pritisnit na delavce da imajo podoben dobiček kot drugod po Sloveniji. Vse je povezano. To je ena veriga ki jo je težko pretrgat.
Kaj pa bolniške ,ki jih izkoriščajo posamezniki v javnih službah in politčni veljaki ob raznih lumparijah . Dokaz je bolniška policajev ,ki sta ustavila ministra Koprivnikarja . To je politična epidemija .