Po podatkih mednarodne diabetološke zveze je med vsemi bolniki s sladkorno boleznijo po svetu do 95 odstotkov sladkorne bolezni tipa dva, do leta 2030 lahko pričakujemo, da bo teh bolnikov 400 milijonov. "Zadnja leta pa močno narašča tudi sladkorna bolezen tipa 1, še posebej med otroki in mladostniki," opozarjajo v Združenju endokrinologov Slovenije pred začetkom Slovenskega endokrinološkega kongresa.
Na kongresu, ki ga organizirajo vsaka štiri leta, bo sodelovalo več kot 200 domačih in tujih strkovnjakov iz osmih držav, ki bodo od četrtka do sobote obravnavali novosti s področja endokrinologije in diabetologije. "Med najbolj razširjene endokrine bolezni sodijo sladkorna bolezen in z njo povezani zapleti, osteoporoza, večina ščitniških bolezni in slučajno odkriti tumorji nadledvičnih žlez. Zato je pomembno, da tudi slovenski zdravniki razvijamo multidisciplinarne ekipe specialistov, ki bolnika spremljajo ves čas, se o njegovem stanju bolezni med seboj posvetujejo in ga usmerjajo, saj s tem dosežemo učinkovitejše in hitrejše zdravljenje," pravi predsednica združenja Marija Pfeifer.
Zdravljenje je pogosto nezadostno
"Okvara živčevja tudi spada med najpogostejše zaplete sladkorne bolezni. Za zdravljenje kronične nevropatične bolečine so na voljo številna zdravila, kljub temu je zdravljenje pogosto nezadostno," opozarja voda Diabetološkega oddelka v UKC Ljubljana Vilma Urbančič Rovan. Dodaja, da je neravnovesje med aktivnostjo simpatičnega in parasimpatičnega živčevja pomembno pri razvoju bolezni srca in ožilja ter prispeva k povečani zbolevnosti in umrljivosti sladkornih bolnikov. Na avtonomno neravnovesje po njenih besedah lahko vplivamo z zdravim življenjskim slogom, dobro urejenostjo sladkorne bolezni in nekaterimi zdravili.
V rednem strokovnem programu bodo udeleženci kongresa spregovorili o endokrinih boleznih, ki so v Sloveniji zelo razširjene in zato predstavljajo pomemben delež zdravstveno ekonomskega bremena, pa tudi o tistih, ki so redke, a njihovo prepoznavanje in zdravljenje lahko rešuje življenja in jih je zato potrebno poznati. Ob otvoritveni slovesnosti v četrtek bodo prvič podelili tudi Mahkotovo priznanje. Prejela ga bo Andreja Kocijančič, dolgoletna predstojnica Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, bivša prodekanica na Medicinski fakulteti in bivša rektorica Univerze v Ljubljani, sicer pa učenka in naslednica Stanislava Mahkote, pionirja slovenske endokrinologije.
