Neandertalec je imel velik in štrleč nos, da je predvsem pozimi lažje segreval in vlažil hladen in suh zrak. Takšen nos pa mu je omogočil tudi vdihavanje večje količine zraka, so ugotovili avstralski in britanski znanstveniki.
Znanstveniki so s pomočjo tridimenzionalnih modelov lobanj neandertalca, sodobnega človeka in njunega skupnega prednika homo heidelbergensisa odkrili zanimive razvojne adaptacije dihalnih poti.
Za 30 odstotkov večji nos
Neandertalec, katerega nos je bil za 30 odstotkov večji od človeškega, je tako lahko vdihaval tudi "precej večje količine zraka" kot sodobni človek in homo heidelbergensis. To je verjetno povezano z večjimi potrebami neandertalčevega telesa po energiji in njegovimi lovskimi aktivnostmi.
Po navedbah študije je neandertalec pozimi potreboval 4480 kalorij na dan, medtem ko jih človek danes potrebuje okoli 2500. Velik vnos kalorij pa zahteva tudi več kisika za predelavo sladkorja, maščob in proteinov v energijo.
Neandertalci so se v Evropi, Aziji in Bližnjem vzhodu pojavili pred približno 200.000 leti, izumrli pa so pred okoli 30.000 leti.
