Težave na področju zdravstva oziroma pomanjkanja družinskih zdravnikov v Sloveniji se nadaljujejo in to kljub nekaterim ukrepom, med katerimi je tudi tako imenovani aneks dve, ki omogoča nagrajevanje bolj obremenjenih zdravstvenih timov družinske medicine in pediatrije. Župani in deirektorji zdravstvenih domov iz slovenskih občin so se zaradi te vse bolj pereče problematike danes sestali z ministrom Alešem Šabedrom od katerega pričakujejo ukrepe.
Samo dvanajst vlog
"Kot žal ugotavljamo, se število vlog na specializacije iz družinske medicine v roku, ko je bilo vlogo mogoče prenesti na drugo specializacijo, ni povečalo, ampak se je število vlog za eno vlogo celo zmanjšalo," so nam na vprašanje, kako uspešen je jesenski razpis, ki je veljal do včeraj, odgovorili na Zdravniški zbornici Slovenije.
Na 75 mest za specializacijo iz družinske medicine so dobili skupno le 12 vlog. "To ni nič kaj spodbudno. Upamo, da bo Ministrstvo za zdravje do naslednjega razpisa, ki bo spomladi, lahko pripravilo potrebne izboljšave, ki bodo mlade zdravnike vendarle prepričale, da se bodo ponovno v večjem številu odločali za specializacijo tudi iz družinske medicine. Nujne so predvsem, na kar na zbornici ves čas opozarjamo, bolj resne in konkretne administrativne razbremenitve družinskih zdravnikov in več vpliva na organizacijo dela v ZD v posameznem lokalnem okolju," odgovarjajo na Zdravniški zbornici.
Za družinsko medicino je razpisanih po eno mesto za 13 zdravstvenih domov, dve za osnovno zdravstvo Gorenjske in 13 za Zdravstveni dom Ljubljana. Na področju celotne države je bilo razpisanih 47 tovrstnih specializacij.
Na razpisu je bilo mogoče kandidirati za določenega izvajalca, kar pomeni, da se bo kandidat po končani specializaciji pri tem izvajalcu za poln delovni čas zaposlil za najmanj toliko časa, kot traja specializacija. Ko gre za mesta za območje celotne države, pa se zaposlitev za poln delovni čas za obdobje, kolikor traja specializacija, predvideva pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe v Sloveniji.
Nič kaj bolje ni na področju pediatrije, Zdravstveni dom Kočevje, Ivančna Gorica, Nova Gorice, Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec in Velenje in Črnomelj so razpisali po eno specializacijo, na katero se ni prijavil nihče.
Ljubljana: Zdravnike bodo uvozili
Družinskih zdravnikov je skoraj povsod po Sloveniji premalo, ponekod bolniki kličejo v prazno, nikogar ni, pri komer bi se lahko naročili. V nekaterih zdravstvenih domovih to skušajo rešiti tudi z zaposlovanjem zdravnikov iz tujine. Vodstvo Zdravstvenega doma Ljubljana je že spomladi aktivno pristopilo k iskanju družinskih zdravnikov, saj bodo v naslednjih letih potrebovali 50 novih. Nekaj mest bodo zapolnili s specializanti slovenskih medicinskih fakultet (na zadnji razpis so se prijavili trije od trinajstih).
Kot je nedavno pojasnjeval direktor največjega zdravstvenega doma v državi Rudi Dolšek, so se povezali z zdravniškimi zbornicami in fakultetami v Srbiji, Makedoniji in Črni Gori, kjer so objavili oglase v dnevnih časopisih in na spletnih portalih. Odziv je bil dober, saj se je po poročanju radia Slovenja prijavilo 50 zdravnikov, sprejeli jih bodo 25.
Slab odziv od leta 2018
In kakšen je odziv na specializacije v družinski medicini v zadnjih letih? V zadnjih letih je bil nad 90-odstoten, z izjemo leta 2015, ko je bil nižji in je znašal 77 odstotkov. V letu 2018 pa beležijo zelo nizko odzivnost na razpisana mesta specializacije družinske medicine, in sicer le 20 odstotkov. Na razpisanih 119 mest se je po preliminarnih podatkih prijavilo le 24 kandidatov, letos ni nič bolje. Z namenom zagotovitve novih zdravnikov družinske medicine so letos razpisali 137 mest iz družinske medicine. Tudi ob spomladanskem razpisu je bil odziv zelo slab. Razpisali so skupno 62 specializacij iz družinske medicine (45 za območje celotne države in 17 za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti), tako kot jeseni, se je tudi takrat prijavilo le 12 kandidatov.
Šabeder s predstavniki občin o problematiki družinske medicine
Kot je minister za zdravje povedal v izjavi po sestanku, so predstavnikom občin predstavili že izvedene ukrepe na področju družinske medicine in tudi tiste, ki jih bodo izvedli v prihodnje. Teh je po njegovih besedah veliko, med drugim je izpostavil splošni dogovor za leto 2020, ki opredeljuje tudi način financiranja, ter projekt zmanjševanja administrativnih obremenitev.
Kot je še dodal, so na sestanku izpostavili tudi problematiko vpisa na medicinski fakulteti in zaposlitve dodatnih zdravnikov. Prav tako po Šabedrovih besedah pripravljajo spremembe zakonodaje, denimo zakona o zdravniški službi.
STA poroča, da je sestanek minister ocenil kot konstruktiven, saj so od predstavnikov občin dobili veliko predlogov in pobud, prav tako so ga seznanili s konkretnimi izzivi, ki jih imajo na terenu. Dogovorili so se, da tudi na podlagi danes slišanih predlogov pripravijo nabor dodatnih ukrepov in se ponovno srečajo po novem letu.
vanda.levstik@zurnal24si
Takole je. če v kratkm casu ne zagotovite dovoljsnje stevilo bomo nehali placevat zdraavstveno zavarovanje. ljudje placujejo zato, da ne dobijo primarne oskrbe. to je podn od sposobnosti vseh intelektualcev v zdravstvu.
Ah, malce bi jih morali prerazporediti ali pa uvesti obvezne kvote.
Še pred uvedbijo e naročanja sem se naročal k ortopedu. Dobil sem jih po 4 dneh klicanja in natanko 36 klicih (v času uradnih ur). Očitno se v teh 3 letih ni nič spremenilo na bolje.