Pacienti niso mogli do osebnih zdravnikov, celo do nujne napotnice ne

V stiski so bili tudi svojci starejših, ki potrebujejo pomoč, po sprostitvi omejitev pa se ljudje pritožujejo predvsem zaradi podaljšanja čakanja za specialistične preglede, poročajo zastopniki. 

V času ukrepov za preprečevanje bolezni covid-19 se je ponovno pokazalo, da je za stare bolne ljudi slabo poskrbljeno, zato so ti ljudje in tudi njihovi svojci v hudi stiski, ko potrebujejo socialnovarstveno storitev, domsko varstvo ali pomoč na domu," je povedala zastopnica pacientovih pravic v Mariboru Adela Postružnik.

Najhuje je bilo po njenih besedah na začetku epidemije, ko so bolnišnice paciente, ki so potrebovali 24-urno nego in oskrbo, odpuščale v domače okolje, kjer pa svojci zanje zaradi različnih okoliščin niso mogli poskrbeti, prav tako ni bila več mogoča namestitev v institucionalno varstvo in storitev pomoč na domu. "Takrat smo zastopniki lahko samo poslušali težave pacientov oz. njihovih svojcev in jim nudili duševno podporo," je dejala.

Pacient ni mogel do nujne napotnice

Mnogi bolniki so bili v stiski, ker niso mogli priti v stik s svojim osebnim zdravnikom. "Sistem v mariborskem zdravstvenem domu je deloval in ni bilo toliko pritožb. Huje je bilo pri družinskih zdravnikih zasebnikih - koncesionarjih, ki pa nekateri, čeprav smo izvedeli, da niso bili vključeni na druga delovišča, niso bili dostopni za paciente. V enem primeru je pacient nujno potreboval napotnico osebnega zdravnika, ki pa se pacientu ni odzival na elektronsko pošto in na telefonske klice, odzval se je šele na posredovanje zastopnika pacientovih pravic," je povedala Postružnikova.

Ljudje z razvojnimi težavami so bili prikrajšani za storitve fizioterapije, dva meseca in pol so ostali brez njih. Tudi po ponovnem zagonu storitev terapije izvajajo v zmanjšanem obsegu, je še opozorila Postružnikova.

Zastopnica pacientovih pravic v Ljubljani Duša Hlade Zore pa je poudarila, da so bili ljudje med samo epidemijo večinoma strpni in razumevajoči. Paciente je kljub temu zmotilo predvsem neosebno obveščanje o zaprtju ambulant in napotovanje bolnikov iz specialističnih ambulant v klinični center, kjer pa novih pacientov zaradi preobremenjenosti niso sprejemali. Nekaj pritožb je prišlo tudi na račun neodzivnosti zdravstvenih ustanov po elektronski pošti.

Zoretova je prejela tudi kritike različnih združenj kroničnih bolnikov, ki so se med epidemijo čutili odrinjene in poudarili, da se preveč pozornosti posveča epidemiji novega koronavirusa, ne pa njihovi zdravstveni obravnavi.

Pričakovano pa se po besedah Zoretove največ pritožb pojavlja po epidemiji. Ljudje so v stiskah predvsem zaradi prenaročanja, odpovedi terminov in neuvrščanja na čakalne sezname. Pri tem je opozorila na problem dodeljevanja novih terminov pacientom, s čimer se je čakanje nekaterim občutno podaljšalo.

Zoretova sicer pravi, da so predvsem večje zdravstvene ustanove pri naročanju bolj fleksibilne in so odreagirale pozitivno, medtem ko so nekatere manjše zdravstvene službe manj odzivne. Poudarja še, da je najtežje v zobozdravstvu, kjer ljudje mnogokrat sploh ne vedo, kdaj bodo prišli na vrsto.

Linije pogosto zasedene

Zastopnik pacientovih pravic za območje NIJZ Murska Sobota Martin Raj je povedal, da je imel v začetnem obdobju epidemije precej klicev, ko občani niso mogli dobiti svojega izbranega zdravnika po telefonu, čeprav so oblasti ljudi napotile ravno na to obliko komunikacije. Po opozorilih vodstvom zdravstvenih domov na to težavo so se razmere spremenile, saj teh klicev oz. pritožb občanov ni več prejemal. Potrebno pa je vedeti, da je bilo v začetnem obdobju res ogromno klicev v zdravstvene domove in so linije bile pogosto zasedene, je dodal.

Po njegovem mnenju bo glavna težava poslabšanja zdravstvene oskrbe, vsaj v zelo velikem obsegu, nedelovanje specialističnih oziroma terciarnih in zobozdravstvene dejavnosti bolnišnic med epidemijo. "To je gotovo že lahko poslabšalo zdravstveno stanje določenih pacientov in bo tudi v prihodnje vplivalo na oskrbo, saj se bodo že tako kritične čakalne dobe še poslabšale," je ocenil Raj.

Profimedias

Zastopnik pacientovih pravic na Gorenjskem Avgust Rebič proti svojim pričakovanjem osebno ni zaznal povečanih težav bolnikov glede poslabšanja zdravstvene oskrbe v času epidemije. Kot je pojasnil za STA, se nanj s tovrstnimi težavami ni obrnil noben bolnik.

Na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju se je zdravstvena oskrba med epidemijo novega koronavirusa poslabšala predvsem na področju dostopnosti zdravnikov, največ pritožb zaradi tega pa so dobili v njenem zadnjem obdobju, je območna varuhinja pacientovih pravic Zlata Rebolj.

"Prvi mesec pritožb praktično ni bilo, ker so bili ljudje strpni in so verjetno predvidevali, da se epidemija ne bo zavlekla. V zadnjem obdobju pa je število pritožb raslo dnevno," je dejala. Pritožb glede posebnih primerov sicer niso dobili, več pacientov pa se je pritožilo, ker se z zdravniškim osebjem telefonsko niso mogli dobro sporazumeti.

Glede oskrbe kroničnih bolnikov je dodala, da njihovih pritožb praktično ni bilo in še ocenila, da te tudi drugače niso pogoste, saj se kronični bolniki dosti ne pritožujejo in so navajeni živeti s svojimi zdravstvenimi težavami.

Težave z zobozdravniki

Na zastopnico pacientovih pravic na Koroškem Mileno Pečovnik pa se je v času epidemije novega koronavirusa obrnilo več bolnikov z zobozdravstvenimi težavami, ki so imeli termine pri zobozdravnikih, a so ti zaradi epidemije odpadli. Bolniki do drugega zobozdravnika niso mogli, saj ni šlo za nujne primere, posledično pa so vseeno imeli dodatne zobozdravstvene težave, je za STA povedala Pečovnikova. Prav področje zobozdravstva v regiji se ji zdi posebej problematično, saj po njenih podatkih nimajo vsi ljudje dostopa do zobozdravnikov.

dezurni@zurnal24.si