Svetovna zdravstvena organizacija obeležuje teden smotrne rabe antibiotikov, saj odpornost bakterij predstavlja resen zdravstveni problem. "Po eni strani gre za pogoste okužbe recimo pljučnice, sečil, pri katerih nam zmanjkuje učinkovitih enostavnih varnih zdravil. Po drugi strani pa gre za razvoj medicine, veliko kirurgijo, kajti z zdravili, ki zmanjšujejo imunost, lahko zdravimo rakave in revmatološke bolezni," pravi Bojana Beovič z infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.
Vse to po njenih besedah povečuje tveganje, da bolniki zbolijo za različnimi okužbami. In če pri teh okužbah ni učinkovitih zdravil za zdravljenje, je ves napor ostalih vej medicine nesmiseln, opozarja Beovičeva.
Tako se tudi v UKC Ljubljana že vrsto let ukvarjajo s tem, kako bi predpisovanje antibiotikov čim bolj racionalizirali, da bi izbrali prave antibiotike in jih dejansko nudili tistim bolnikom, pri katerih gre za resne okužbe.
Dejala je še, da so ob tem dnevu v UKC pripravili plakat o tem, na kaj vse je treba pomisliti takrat, ko se zdravnik odloča za predpisovanje antibiotika, in podobno kartico, ki jo lahko zdravnik nosi v žepu.
"To je premalo"
Vodja Nacionalne komisije za smotrno rabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji Milan Čižman je povedal, da pri nas približno 90 odstotkov antibiotikov predpišejo družinski zdravniki, 10 odstotkov pa se jih predpiše v bolnišnicah. "V zadnjem desetletju smo dosegli nekaj uspehov, znižala se je poraba antibiotikov v ambulantah in tudi nekaj v bolnišnicah, a to pa je premalo. Imamo še vedno odporne bakterije na antibiotike, še zlasti v bolnišnicah in tudi v ambulantah. Še vedno spodbujamo zdravnike, da bi predpisovali bolj razumno in odgovorno antibiotike," opozarja Čižman.
Za Metko Derganc, ki dela na intenzivni terapiji novorojenčkov in otrok, je poleg pravilnega antibiotika najpomembnejši čas trajanja jemanja. "To je populacija, ki je imunsko še nerazvita, a je izpostavljena številnim okužbam. Ti otroci imajo nespecifične znake okužbe, zato je pomembno, da jim damo primeren antibiotik. Počakamo dva do tri dni in, če je klinična slika stabilna, prenehamo z antibiotikom," je pojasnila.
Najpogostejša napaka je predolgo jemanje antibiotika, dokazano je, da otroci, ki predolgo uživajo antibiotike, imajo slabše izide zdravljenja, je še navedla Dergančeva.
