Novico, da so ameriški strokovnjaki uspešno pozdravili agresivni rak dojke 49-letni Judy Perkins, Američanki, ki so jih zdravniki napovedovali samo še tri mesece življenja, so v zadnjem času z velikim navdušenjem povzemali mnogi svetovni mediji. "Edinstvena, revolucionalna in celo čudežna" - tako so metodo, predstavljeno v reviji Nature Medicine, poimenovali mediji, navdušenja pa ni manjkalo tudi v medicinskih krogih.
Za pojasnila, kaj je tako posebnega pri tej terapiji, kaj lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti in, ali bi tako imenovana imunoterapija lahko pozdravila vse vrste rakov, smo se obrnili še na naše strokovnjake z Onkološkega inštututa v Ljubljani. Odgovorila nam je Dr. Simona Borštnar, specialistka interne medicine in internistične onkologije, specializirana za zdravljenje raka dojk.
S kakšnim zanimanjem oziroma navdušenjem ste novico sprejeli slovenski onkologi?
Onkologija je področje medicine, ki neprestano prinaša velike uspehe, ki jih mediji velikokrat označite kot male “čudeže”, vendar pa se hkrati spopada z vsakodnevnimi razočaranji. Raziskava, ki jo citirate, in z njo povezana zgodba bolnice, je le še ena iz vrste obetajočih pristopov v tako imenovani personalizirani onkologiji, ki je paradigma sodobnega zdravljenja raka.
Lahko z vašimi besedami in znanjem nam laikom opišete za kakšno terapijo pravzaprav gre?
Opisan je klinični primer bolnice z razsejanim rakom dojk, ki je predhodno prejela že veliko drugih zdravljenj, ki niso bila uspešna. Vključili so jo v klinično raziskavo faze II, katere cilj je ugotoviti učinkovitost in varnost zdravljenja s tumor infiltrirajočini limfociti in imunoterapijo z zaviralci nadzornih točk. Predvidena je vključitev več kot 300 bolnikov z različnimi razsejanimi raki, zaključek raziskave pa je predviden leta 2024.
Onkologija je področje medicine, ki neprestano prinaša velike uspehe, ki jih mediji velikokrat označite kot male “čudeže”, vendar pa se hkrati spopada z vsakodnevnimi razočaranji.
Tumor infiltrirajoči limfociti so sicer v večji ali manjši meri prisotni v tumorjih. V tej raziskavi jih odvzamejo iz krvi bolnika in jih razmnožijo v laboratoriju in vrnejo v telo skupaj s kemoterapijo ter z zdravilom pembrolizumabom, ki spada v skupino zaviralcev nadzornih točk (ang. checkpoint inhibitors) . To so monoklonska protitelesa usmerjena proti določeni beljakovini na imunski celici, ki jo "vklopi", da razpozna rakavo celico kot telesu tujo in jo uniči.
Se strinjate z navedbami nekaterih vaših kolegov iz tujine, da se zaradi tega lahko spremenil način zdravljenja raka v zadnjem stadiju, oziroma, da gre za novo orožje, revolucijo za boj proti tej hudi bolezni?
Tovrsten pristop je zagotovo obetajoč. Pričakovati je, da bo vsaj del bolnikov, vključenih v raziskavo, na zdravljenje tudi odgovoril. Pričakovati je, da bodo, kot v kliničnem primeru bolnice s popolnim odgovorom, tudi ugotovili, kateri spremenjeni proteini-produkti mutiranih genov so celična tarča za tovrstno zdravljenje. S tem bo možen izbor bolnikov, ki imajo veliko verjetnost, da bodo na zdravljenje res odgovorili. Onkologi smo pri takih objavah navdušeni kot laična javnost, vendar pa veliko bolj previdni in
realni. En opisan uspešen primer še ne pomeni, da bo zdravilo uspešno prav za vse.
Koliko časa traja, da se takšno odkritje začne v resnici izvajati, kakšne raziskave in objave so še pomembne, da postanejo realnost in bi se morebiti takšna imunoterapija, ki nam laikom izgleda kot znanstvena fantastika, lahko začela širše izvajati...
Preskušanje novih zdravil in novih načinov zdravljenja mora iti skozi več faz etično zasnovanih in strogo nadzorovanih kliničnih raziskav. Namen faze I je ocenitev varnosti zdravila in določitev varnega odmerka. V raziskavi faze II se preučuje učinek in neželeni učinki zdravila, v fazi III pa učinkovitost ter tveganja in koristi v primerjavi s standardnim zdravljenjem. Zdravilo preide vse faze preskušanja običajno v več letih. Če so izsledki faz I, II in III uspešni ter se zdravilo izkaže kot varno in učinkovito, lahko dobi dovoljenje za promet in je šele takrat na voljo za rutinsko uporabo. S pristopom, ki je opisan v priloženem članku, ne bomo mogli zdraviti takoj, ko pa bo končalo dolgo pot preiskušanja, pa tudi ne bo primerno prav za vse, ampak, predvidevam, le pri tistih z izraženo določeno celično tarčo.
vanda.levstik@zurnal24.si
Slovenko zdravstvo gleda vsakega bolnika skozi denar ! Imunoterapija je predraga (za navadne smrtnike) zato pač uporabljajo cenejšo kemotarapijo ,ki pa v večini primerih ne prinaša ozdravitve .
Bla,bla,bla. Če si ti v zadnjem stadiju bolezni nimaš kaj čakati na nadaljnje raziskave. Torej bliža se ti smrt. Ali je varen ta način zdravljenja ali ne, ni prav nič pomemben za takšnega bolnika. Vsekakor je vprašljivo uporabljati ne dovolj… ...prikaži več raziskano zdravljenje na komaj odkritih bolnikih, ki imajo še kakšne druge možnosti. V zadnjem stadiju bolezni pa je to verjetno zadnja možnost. Vprašati bi morali bolnika in ne teh mencajočih zdravnikov, kajne?