“Praznični čas prinaša veliko pričakovanj. Že sama predpostavka, da so Božični prazniki najlepši čas v letu, ustvarja pritisk,” meni specializantka psihoanalitične psihoterapije Eva Kokol. Da moramo biti v tem času srečni, je misel, ki nam je vsiljena, velik komercialni vpliv medijev pa zraven tega po njenih besedah še sporoča, da je to čas obilja, kar povzroča večjo potrebo po potrošništvu. Zraven družbene zahteve po občutku sreče, se tako pojavijo še dodatne finančne skrbi.
“Vse to so pritiski, ki lahko čustveno ranljive ljudi vodijo v otožnost ali celo v depresijo,” opozarja.
Meni, da če pogledamo iz druge plati in razbijemo mit o povečanih samomorih med prazniki, ti le prinašajo določeno vzdušje povezanosti in pričakovanj, ki za nekaj časa dajejo pozitiven vpliv: “Toda ta iluzija se hitro razblini, zato je najbolj kritičen čas za samomor ravno po praznikih, ko se vse lepo konča in takrat posameznik pride do spoznanja, da pa le ni bilo tako pravljično lepo, kot je pričakoval.”
Kako si pomagamo, če smo žalostni?
Lažja depresivna stanja, kot so žalost in brezvoljnost, so po besedah Eve Kokol posledica pretiranih pričakovanj do sebe ali drugih. Požrtvovalnost in pretirano prilagajanje namreč nosi svoje posledice, tako na čustvenem kot na telesnem počutju.
“Pomembno je, da si najdete svoje trenutke miru in sproščenosti, neodvisno od pričakovanj drugih. Prisluhnite si in razmislite, kaj lahko naredite samo zase, kaj je tisto kar vas pomirja in hrani vašo dušo. Pogosto smo tako ujeti v ritem družbe, družine in službe, da smo se oddaljili od tistega, kar nas umirja in energetsko polni,” opisuje.
Dodaja, da smo ljudje različni tako da univerzalnega recepta za srečo ni. Zato je po njenem mnenju pomembno, da se začnete poslušati in raziskovati, kaj je tisto, kar vas osrečuje. Ali je to meditacija, šport, sprehod v naravi, branje knjige, slikanje, igranje ali učenje glasbila. Pojasnjuje, da je lahko karkoli. Pomembno je le, da v tej aktivnosti uživate in da se po njej počutite spet polni energije. “Skrb za vašo dušo, naj vam bo na prvem mestu,” pravi psihoterapevtka.
Se prepoznate v tej zgodbi?
“Ko trenutkov miru več ne zmorete tako zlahka doseči in ste čustveno ali telesno tako izčrpani, da ob vseh idejah začutite popolno brez voljnost, je to lahko znak za resnejše depresivno stanje,” opozarja Eva Kokol.
Včasih človek po njenih izkušnjah zgubi samo nit s tem, kar ga osrečuje in polni z elanom, če pa ta nit sploh ne obstaja, pa lahko govorimo o resnejši depresiji in izgubi smisla. Človek je potem po njenih besedah samo še bitje, ki se mora prilagajat na okolico do onemoglosti, kar posledično vodi do sindroma izgorelosti. “Če se prepoznate v tej zgodbi, potem je skrajni čas, da obiščete psihoterapevta in stopite na pot k sebi ter pogledate, kdaj ste nit, ki vas vodi do prostora notranjega miru izgubili,” dodaja.
Recite sebi DA
Po mnenju psihoterapevtke je najpomembnejše, da sledite sebi in svojim željam. Znan rek je; „ ko rečemo drugim ja, rečemo sebi ne“. Sliši se tako preprosto, vendar ni, saj se v vseh nas skriva želja po sprejetosti in ljubljenosti drugih, pravi.
“Problem nastane, ko te ljubezni ne dobimo vrnjene ali pa je tudi nismo sposobni sprejeti. Včasih je želja po sprejetosti in ljubljenosti tako močna, da hromi zadovoljevanje naših lastnih potreb napram drugim, samo za kanček tega kar si želimo in zaradi strahu pred občutki krivde pogosto pozabimo nase. Izogibajte se pretirani prilagojensoti in so dovolite reči sebi „ja“.” Je sklenila.
anja.scuka@zurnal24.si
