"Svetovni dan hepatitisov, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija določila na rojstni dan nobelovca profesorja Blumberga, odkritelja hepatitisa B, obeležujemo že deveto leto," ob današnjem svetovnem dnevu pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Njegov namen je osveščanje ljudi o virusnih hepatitisih. Na NIJZ želijo ob tem dnevu dvigniti zavedanje o tem pomembnem javnozdravstvenem problemu in poudariti pomen testiranja.
Veste kaj je hepatitis?
"Virusni hepatitis je vnetje jeter, ki ga povzročajo virusi, med njimi so najpogostejši virusi hepatitisa A, B, C, D in E , ki se med seboj razlikujejo po načinu prenosa. Posledica bolezni je okvara jeter, ki lahko vodi v jetrno cirozo ali raka jeter," je povedala Evita Leskovšek z NIJZ in opozorila: "Na NIJZ zbiramo podatke o prijavljenih primerih virusnih hepatitisov, ki pa ne izražajo realne slike, saj se testira premalo ljud, zato je na mestu apel za večjo odzivnost za testiranje".
Na inštitutu priporočajo testiranje za vse, ki so ali so bili v preteklosti izpostavljeni tveganim vedenjem oziroma situacijam. Testiranje za hepatitis B in C bi moralo biti po njihovi oceni usmerjeno na ciljne skupine s povečanim tveganjem, kot so intravenozni uživalci drog, okuženi s HIV in ostalimi spolno prenosnimi okužbami, moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, zaporniki in druge skupine s povečanim tveganjem.
Medtem sta hepatitis A in E socialno prenosna virusa, katere preventive zahteva upoštevanje osnovanih higieničnih standardov, hepatitis E tudi previdnost z uživanjem suhomesnih izdelkov.
Za eliminacijo vseh virusnih hepatitisov
Pomen preventive poudarjajo tudi Svetovna zdravstvena organizacija in ostale strokovne inštitucije v Evropi, ki so si zadale cilj eliminacije virusnih hepatitisov. "Preventivni ukrepi predstavljajo dosledno uporabo kondoma izven stalnega monogamnega partnerstva in abstinenco od ilegalnih drog oziroma dosledno uporabo sterilnih igel pri prebadanju kože in sluznic, na primer pri tetoviranju," pojasnjujejo na NIJZ.
Pomemben preventivni ukrep je po njihovih besedah tudi testiranje, kadarkoli obstaja sum na okužbo, saj je pravočasno zdravljenje ključ do preprečevanja resnih posledic omenjenih bolezni.
Hepatitis A z vodo, hrano in rokami
Na NIJZ pojasnjujejo, da je virusni hepatitis A je virusno vnetje jeter, ki lahko poteka brez očitnih znakov na prebavilih. Bolezen se dogaja v jetrih, glavni simptom je zlatenica, ki se pozna na koži. Povzročitelj se prenaša s hrano, vodo ali preko umazanih rok.
"Človek je kužen že 2 tedna pred pojavom bolezenskih znakov, med prebolevanjem in še 2 tedna po pojavu zlatenice, ko se z blatom izločajo velike količine virusov. Nekateri ljudje se okužijo ampak ne zbolijo s simptomi, vendar z blatom izločajo viruse. To so nosilci, širjo bolezen," pojasnjujejo na NIJZ.
V večini primerov se najprej pojavijo nespecifične težave zaradi vnetja jeter kot so utrujenost, slabo počutje, bolečine pod desnim rebrnim lokom. Po tem praviloma pride do rumenice kože, blato dobi svetlo barvo, urin pa temno. "Pri otrocih so simptomi blažji, pri starejših pa hujši. Pri otrocih so tudi pogoste okužbe brez simptomov," dodajajo.
Zdravljenje virusnega hepatitisa A je simptomatsko, bolezen pa praviloma sama izzveni brez posledic. V redkih primerih zlasti pri starejših lahko pride do zapletov na jetrih. Preventivno se lahko zaščitimo tudi s cepljenjem.
Hepatitis B - pri nas obvezno cepljenje
Tudi virus hepatitisa B (HBV) povzroča vnetje jeter, okužba pa se najpogosteje prenaša ob izpostavljenosti okuženi krvi in spolnih odnosih z okuženo osebo, lahko pa tudi z okužene matere na novorojenca.
"Hepatitis B je razširjen po vsem svetu in predstavlja velik javnozdravstveni problem. Ocenjujejo, da je na svetu več kot 240 milijonov ljudi kronično okuženih s HBV. Vsako leto zaradi akutnega ter kroničnega hepatitisa B in njegovih posledic umre okoli en milijon ljudi," pojasnjujejo na NIJZ.
Približno teden do dva pred izbruhom bolezni ima bolnik po opisu strokovnjakov z NIJZ slabši tek, je utrujen, toži zaradi slabosti, ima glavobol, povišano telesno temperaturo: "Lahko ima drisko ali je zaprt. Urin je lahko temen, blato pa svetlo obarvano. Nekatere srbi koža.Ti bolezenski znaki so prisotni pri manjšem številu okuženih, saj večina oseb, ki se z virusom okuži, okužbo preboli brez bolezenskih znakov - simptomov."
Okužba s HBV se po njihovih navedbah lahko pokaže kot akutni in kronični hepatitis, ciroza in rak jeter, kar so vse lahko vzroki za smrt. "Velikokrat pa virus ne povzroči akutnega vnetja in okužba dolga leta ali celo do konca življenja poteka brez zdravstvenih težav. Zato se večina okuženih ne zaveda, da so možni prenašalci virusa na druge. Stik in okužbo v tem primeru pokaže le naključna laboratorijska preiskava," opozarjajo.
Čas od okužbe do izbruha bolezni je od 4 do 28 tednov. Virus hepatitisa B se nahaja v krvi, slini, spermi, vaginalnem izločku, urinu in mleku doječe matere. Do okužbe pride ob izpostavljenosti okuženi krvi ali drugim telesnim tekočinam.
Akutni hepatitis B večinoma zdravijo simptomatsko, v primeru huje potekajoče bolezni uvedejo protivirusna zdravila. "Pri najhujši obliki bolezni je zaradi popolne odpovedi delovanja jeter potrebna presaditev. Protivirusna zdravila lahko uporabimo pri zdravljenju kroničnih oblik hepatitisa B. Zdravljenje je praviloma dolgotrajno," opisujejo.
"Za preprečevanje okužbe z virusom hepatitisa B je na voljo učinkovito cepivo. V Sloveniji je cepljenje obvezno za vse otroke pred vstopom v osnovno šolo. Cepljenje je obvezno tudi za družinske člane in spolne partnerje oseb s kroničnim HBV, dializne bolnike, zdravstveno osebje," dodajajo.
Hepatitis C - zdraviti ga moramo pravočasno
"Ocenjujejo, da je na svetu od 130 do 150 milijonov ljudi okuženih s HCV in da vsako leto umre od 350 000 do 500 000 oseb zaradi bolezni jeter, ki so posledica hepatitisa C," opozarjajo na inštitutu.
Pri 20 odstotkih okuženih se po njihovih navedbah pojavijo znaki akutnega virusnega hepatitisa, ostali pa kljub okužbi nimajo značilnih bolezenskih znakov. Okužba najpogosteje izzveni spontano pri okuženih otrocih in tistih z izraženo klinično sliko, pri tistih, ki pa nimajo simptomov, je verjetnost spontane odstranitve virusa bistveno manjša. Inkubacijska doba je od 15-160 dni.
Danes je prenos s krvjo in krvnimi derivati), ki je bil včasih pogost, zelo redek. Vso kri, ki jo zberejo ob krvodajalskih akcijah, testirajo na prisotnost virusa: "Med intravenskimi uživalci drog se hepatitis C širi s souporabo okuženih oziroma neočiščenih igel in drugega pribora za injiciranje. Okužba se prenaša pri tetoviranju oziroma uporabi okuženih predmetov za prebadanje kože."
Akutna okužba s HCV pri 80 odstotkih okuženih poteka brez kliničnih znakov. Kadar nastopijo, so glavni simptomi akutnega vnetja: utrujenost, slabost, bolečine pod desnim rebrnim lokom, temen seč, izguba apetita in zlatenica. Pogosto so povečana jetra. Akutna jetrna odpoved je redka. Pri približno 80 odstotkih okuženih oseb bolezen preide v kronično obliko. Pri 20-30 odstotkih od teh bolnikov 20-30 let po okužbi nastane jetrna ciroza, manjši delež bolnikov pa lahko razvije karcinom jeter.
Akutni hepatitis C je potrebno pravočasno zdraviti, da ne preide v kronično obliko. Za kronični hepatitis pa so na voljo zdravila, ki imajo veliko neželenih stranskih učinkov. "Novejša zdravila so zelo učinkovita in pogosto uspešno odstranijo virus iz krvi. Pri bolnikih z življenje ograjujočo cirozo jeter in karcinomom jeter je možna presaditev jeter," ddajajo na NIJZ.
anja.scuka@zurnal24.si
