“Prvo pomoč pri utopitvah sestavljata dva dela: reševanje iz vode in oživljanje po rešitvi iz vode,” pojasnjujejo na Policiji. Pri reševanju iz vode je treba po njihovih besedah dobro, a hitro premisliti: “Reševalec mora ostati miren in zbran. Znati mora razumno gospodariti s svojimi močmi, posebno če pride v nevarnost tudi sam.”
Svetujejo, da utapljajočega poskušate najprej reševati s kopnega, mu ponudite palico, mu vrzete vrv, konec obleke, desko, žogo ali podobno. Le če to ni mogoče, skočite v vodo. “Pred reševanjem slecite obleko in sezujte čevlje. Potapljajočemu se vedno približajte od zadaj, nikoli od spredaj,” velevajo.
“Kdor ni telesno primerno močan, naj začne z reševanjem šele, ko se utapljajoči utrudi. Če ne morete rešiti, vedite, da je manjše zlo ena smrt kakor dve,” pravijo.
Če vam rešitev uspe, takoj začnite z oživljanjem. Nemudoma pokličite zdravnika in odstranite vse nadležneže, smrt pa lahko potrdi le zdravnik. Pri množičnih nesrečah morate po njihovem nasvetu reševati le posameznike, saj je reševanje v gneči brezupno. “Ko ste utopljenca spravili k zavesti, čim prej obvestite nujno medicinsko pomoč,” dodajajo.
Kako oživljati utopljenca?
Če je le mogoče, naj reševalec začne z umetnim dihanjem z usti že v vodi, ko začuti tla pod nogami. Brž ko je utopljenec na suhem, ga je treba po navodilih Policije sleči do bokov, mu odpeti ovratnik in zrahljati pas.
“Kadar opazite ovire v zgornjih dihalih, naglo odstranite iz utopljenčevega nosa, ust in žrela blato, pesek ali alge, prav tako tudi zobno protezo. Na možnost tujkov morate pomislite, kadar čutite pri vpihavanju v dihalnih poteh odpor,” pravijo. Dodajajo, da ne smete zamujati s poskusi odstranjevanja vode iz pljuč in drobnih sapnic. Voda iz nosa, ust, žrela, sapnika in večjih sapnic bo namreč odtekla, če le za trenutek dvignete utopljenca v pasu tako, da glava z oprsjem visi navzdol.
“Položite utopljenca na hrbet, sprostite dihalno pot in takoj začnite z umetnim dihanjem usta na usta pri odraslih in usta na usta in nos pri otrocih. Če utopljenec ne kaže znakov življenja, je treba hkrati z umetnim dihanjem začeti tudi z zunanjo masažo srca,” opisujejo.
Če srce ne začne ponovno biti in če utopljenec ne začne sam dihati, ga je treba oživljati z umetnim dihanjem in zunanjo masažo srca, dokler ne kaže znakov življenja, dokler ne pride služba nujne medicinske pomoči oziroma dokler nismo povsem izčrpani. Prej sme prekiniti oživljanje le zdravnik.
“Utopljenca, ki se je zavedel, oblecite ali zavijte v suho obleko ali odejo, ker je izgubil mnogo toplote. Utopljenca skrbno opazujte. Na to pazite tudi med prevozom v bolnišnico! Nevarnost za utopljenca namreč še ni minila: dihanje lahko nenadoma zopet preneha. Zato ga vestno opazujte, dokler ga ne oddate zdravniku ali v bolnišnico,” velevajo.
Vsakdo, ki se je utapljal in pri tem vdihnil nekaj vode, sodi v bolnišnico, čeprav ga ni bilo treba oživljati. “Možni so namreč hudi pljučni zapleti,” so zaključili.
Preberite še:
- Utopitev, ko že zapustimo vodo
anja.scuka@zurnal24.si