Ob sežigu nevarnih in nenevarnih odpadkov se v ozračje sproščajo nevarne snovi, tudi rakotvorne, ki lahko pri prebivalstvu povzročajo rakave bolezni ter bolezni živčevja, srca in ožilja, motijo pa tudi plodnost in razvoj plodov.
Otroci so še veliko bolj dovzetni, nenazadnje preživijo več časa na prostem, so bolj telesno aktivni in z dihanjem skozi usta vdihnejo več onesnaževal. Najnovejše ugotovitve kažejo, da je kar tretjina astme pri otrocih do 14. leta posledica onesnaženosti zraka s trdimi delci.
Anhovo in sežiganje odpadkov
Eno od takih obremenjenih območij je tudi srednja Soška dolina, kjer je Salonit Anhovo do leta 1996 proizvajal azbestne izdelke. Zato je na tem območju že dolgo prisotna epidemija bolezni zaradi azbesta, ki ji še ni videti konca.
Nevenka Mlinar, specialistka splošne medicine v ambulanti v Desklah v občini Kanal ob Soči že 20 let. Ima 1676 pacientov, kar je tretjina vseh prebivalcev občine. V Desklah v zadnjih letih beležijo 450 primerov rakavih obolenj, v njeni ambulanti je v zadnjih 20 letih 82 ljudi zbolelo zaradi za mezotelioma, ki je remaligni tumor na pljučni ali trebušni mreni.
Mlinarjeva je prvopodpisana pod peticijo s zdravnikov in zobozdravnikov s katero zdravniki in zobozdravniki z vse države, ki pozivajo k zavarovanju okolja v občini Kanal ob Soči pred dodatnim onesnaženjem. Izpostavili so nevarnost, ki jo predstavlja kombinacija pretekle in sedanje onesnaženosti zaradi Salonita Anhovo. "Varne mejne vrednosti je treba določiti za vse prebivalce enako, ne glede na to, iz katere dejavnosti ali tehnologije izhajajo," je povedala zdravnica, ki je ob predaji peticije ministra za okolje Simona Zajca pozvala izenačitvi« različnih emisijskih mejnih vrednosti za sežigalnice odpadkov in industrijske peči, ki sosežigajo.
Sosežig odpadkov v Anhovem že sedaj "ne koristi našim bolnikom" je dodala. "Strokovno gledano bi morali pljučni bolniki živeti v čistem okolju, kar to ni. Bojim se, da se bo s povečanim kurjenjem ogroženost naših bolnikov še povečala," je poudarila zdravnica.
Marina Praprotnik, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana je povedala, da izpusti iz tovarne azbesta v preteklosti, kot tudi sedaj iz sežigalnice segajo ne samo do ograje tovarne, temveč tudi v domove, vrtce in na površine, kjer se igrajo otroci. Ti so veliko bolj občutljivi za neugodne vplive iz okolja.
Predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek - Travnik jr na srečanju povedala, da imajo prebivalci Soške doline po Aarhuški konvenciji pravico do informacij o tem, kaj se v njihovem okolju dogaja, kakšni so bili in bodo izpusti, se pravi, na kakšen način je ogroženo njihovo zdravje.
Minister je v skupnem pogovoru pojasnil načrte, ki jih je imel glede sanacije v preteklosti obremenjenih območij. To problematiko je želel obravnavati v novem zakonu o varovanju okolja. "Namen je bil, da se zagotovi sistemski vir financiranja za taka območja, tako da bi bilo na leto na voljo med 5 in 10 milijonov evrov za sanacijo v preteklosti obremenjenih območij. Prav tako bi v
novem zakonu uredili tudi meritve in sicer tako, da bi jih izvajala država, plačali pa onesnaževalci," je povedal minister.
Sam je sicer nameraval na področju sanacije degradiranih območij s preoblikovanjem podnebnega sklada zagotoviti stabilna državna sredstva za ta namen. Da bi okrepili zaupanje v meritve, ki jih sedaj opravljajo sami onesnaževalci, pa bi nad temi v prihodnje bdela država, čeprav bi račun še vedno plačala industrija. "Videli bomo, kako bo na tematiko gledal naslednji minister," je dodal Zajc. Ob tem pa je še enkrat izpostavil pomen sežigalnice, ki bi pomembno prispevala k samozadostnosti Slovenije na področju ravnanja z odpadki.
Prihodnji teden bo sicer potekala tudi izredna seja občinskega sveta Občine Kanal ob Soči, na kateri bodo razpravljali o isti tematiki.
in tale občina je dobila trajnostni znak slovenskega turizma *honk*