Po besedah predstojnice kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo na nevrološki kliniki UKC Ljubljana Janje Pretnar Oblak je glavni dejavnik tveganja za možgansko kap, na katerega lahko vplivamo, povišan krvni tlak. Na možnost kapi vplivajo tudi kajenje, slab način življenja, povišan holesterol. Pomemben dejavnik za možgansko kap je tudi nereden utrip srca, zaradi česar nastane v srcu strdek, ki nato pride do možganov. Po takšni možganski kapi se običajno pojavijo hudi zapleti.
"Če nastopi možganska kap, je treba hitro ukrepati. V prvih urah po nastanku lahko žilo odmašimo in preprečimo, da možgansko tkivo odmre."
Preživetje odvisno od tipa možganske kapi
Preživetje po možganski kapi je odvisno tudi od tega, kakšna oblika kapi prizadene bolnika: "Smrtnost po možganski kapi je odvisna o tipa možganske kapi. V našem kliničnem centru je ta smrtnost v povprečju dokaj visoka - od 18 do 19 odstotna. Je pa res, da se UKC Ljubljana nekoliko razlikuje od ostalih, saj k nam prihajajo najtežji bolniki iz celotne Slovenije. Po ishemični možganski kapi (zamašitev žil) je smrtnost najnižja, približno do 14-odstotna. Ko človek naenkrat zakrvavi, torej pri kapi zarad krvavitve iz možganske arterije, je smrtnost kar 50-odstotna, pri hemoralgični kapi, do katere pride zaradi počene žile v možganih, pa umre okoli 30 do 40 odstotkov bolnikov," je povedala Pretnerjeva.
Med peto in šesto uro zjutraj
Najpogosteje do možganske kapi pride med peto in šesto uro zjutraj: "Zjutraj je tisti čas, verjetno tudi zato, ker človeka takrat najdemo. Problem je zato, ker se ljudje, ki so zraven, zbudijo zjutraj, kar mi štejemo kot začetek simptomov - dejansko smo videli človeka, ko je bil še v redu, zvečer ob desetih, ko se je odpravljal spat. Našli smo ga šele zjutraj in s tem zamudili vse tiste pomembne ure za zdravljenje," je dodala nevrologinja.
Tudi mladi zbolevajo za možgansko kapjo
Globalna študija iz leta 2013, objavljena v ugledni medicinski reviji Lancet, je na primer pokazala, da pogostost možganske kapi pri mladih zelo narašča: "Vzroki za nastanek možganske kapi pri mladih so nekoliko drugačni, kot pri starejši populaciji. Takih bolnikov imamo veliko, sicer niso v porastu, je pa na žalost številka vedno ista. Vzroki za kap pri mladih so disekcije možganskih arterij, kar pomeni, da žilna stena poči in se v žilni steni naredi strdek, ki odleti naprej in eno žilo zamaši. Vzrokov za disekcije ne poznamo, raziskav je veliko, jasnih rezultatov pa še vedno pa ni. Drugi vzroki za možgansko kap pri mladih so še vaskulitisi (vnetja malih žil), odprto ovalno okno v srcu in druge bolezni srca, ki so mogoče neprepoznane v mladosti in jih odkrijemo šele pozneje in ugotovimo, da so pozročile kap."
Možganske kapi pri mladih so razmeroma redke, vzroki so raznovrstni, kot denimo genetske bolezni, avtoimune bolezni, pri veliko mladih bolnikov pa niti ne najdejo vzroka za bolezen.
Strokovnjakinja je dodala, da imajo kljub dobri diagnostiki na UKC Ljubljana še vedno od 20 do 30 odstotkov kapi, katerih vzroka za nastanek ne znajo pojasniti, kar je primerljivo s tujino: "Glede naraščanja možganskih kapi pri mladih, pri nas podatkov ni, saj v Sloveniji ne vodimo prave statistike. Po zakonu bi moral vsak zdravnik vpisati podatke o možganski kapi, register bi torej morali imeti, vendar se to že več kot deset let, kljub zakonu, ne udejanja," je na vprašanje Žurnala o naraščanju pogostosti možganske kapi pri mlajših, odgovorila Pretnar Oblakova.
Kdaj boš odkorakal iz bolnišnice?
Najbolj značilni znaki, po kateri lahko prepoznamo možgansko kap, se skrivajo v črkah besede GROM. Uspešnost zdravljenja možganske kapi je namreč zelo odvisna od tega, kako hitro bolniki pridejo do ustrezne pomoči. Če prejmejo zdravilo v roku 90 minut po prvih znakih, bo eden od petih bolnikov odkorakal iz bolnišnice. Če jih zdravijo v roku ure in pol do dveh ur, bo iz bolnišnice odkorakal en od devetih bolnikov, je dejala.
Dobri rezultati UKC Ljubljana
Strdek odstranjujejo tako z zdravili, z intravensko trombolizo, kot tudi mehansko, saj ga izsesajo iz žile. Z UKC Ljubljana so ob tem poslali rezultate zdravljenja možganske kapi pri njih. Kot so poudarili, so ti rezultati podobni ali celo boljši od tujih centrov. Z intravensko trombolizo zdravijo 27 odstotkov vseh ishemičnih možganskih kapi, povprečni čas od prihoda bolnika v UKC Ljubljana do začetka zdravljenja z intravensko trombolizo pa znaša 38 minut, kar je po navedbah UKC boljše od rezultatov v centrih denimo v Avstriji in ZDA. Bolnikom je v UKC Ljubljana na voljo tudi mehansko odstranjevanje strdkov 24 ur dnevno in vse dni v letu.
Kritike na Telekap - pomoč na daljavo
Sicer se je Pretnar Oblakova odzvala tudi na nedavna kritična poročanja o poteku programa Telekap, to je zdravljenje bolnikov z možgansko kapjo v regijskih bolnišnicah, pri čemer jim v centru za Telekap v UKC nudijo pomoč in navodila na daljavo. Kot je dejala, lahko vsakdo kritično govori o programu, a dejstva in podatki kažejo drugače.
Po njenih navedbah vsak mesec v okviru Telekapi opravijo 17 tromboliz, prav tako jim pripeljejo štiri bolnike za mehansko odstranjevanje strdka. Tako na leto v okviru projekta opravijo 470 tromboliz. Vsako leto se tako po njenih besedah za 20 do 30 odstotkov poveča število bolnikov, ki prejmejo trombolizo. Bolniki z možgansko kapjo v regijskih bolnišnicah prejmejo trombolizo v povprečno 65 minutah, je dodala.