Približno odstotek prebivalstva Slovenije ima shizofrenijo, je pred današnjim dnem duševnega zdravja na novinarski konferenci povedal psihiater in psihoterapevt Borut Škodlar, ter vodja enote za psihoterapijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Po njegovih besedah vzrok za shizofrenijo še ni poznan, sicer gre za duševno motnjo z različnimi simptomi, ki prizadenejo vsa področja človekove duševnosti, od zaznavanje, mišljenja, čustvovanja, spoznavanje in vedenja. Kot je opozoril: "Pogosti spremljevalci bolezni halucinacije, blodnje in drugačne interpretacije dogajanja okoli nas, niso nujno največja težava osebe s shizofrenijo kljub njihovi morda zelo neprijetni vsebini," je dodal strokovnjak.
Najbolj značilni znaki shizofrenije
Razlikovati je treba med pozitivnimi in negativnimi simptomi, pri čemer po besedah Škodlarja ne gre za vrednotenje v pomenu, da je nekaj "dobro", drugo pa "slabo", temveč gre za to, da je nečesa preveč (sem štejemo pozitivne simptome s halucinacijami, blodnjami, dodatnimi in vzporednimi doživljanji).
Pri negativnih simptomih bi nekaj moralo biti, a manjka (brezvoljnost, neiniciativnost, zmanjšan čut in želja po druženju, umikanje od socialnih stikov, manj verbalnega vključevanja in pripovedovanja o sebi.)
Pred pojavom zdravil v 60-letih prejšnjega stoletja so bili ljudje s shizofrenijo obsojeni na izolacijo.
Uporaba zdravil je pripeljala do velikega napredka, je dejala Silva Demšar iz Psihitarične klinike v Ljubljani. Po njenem so se simptomi začeli umikati in ljudje so se začeli znova vključevati v življenje. " Imamo ljudi, ki že 40 let prejemajo zdravila v svojih ambulantah. Ti ljudje živijo med nami, samostojno v svojih stanovanjih in redno jemljejo enega od zdravil, ki so namenjena za zdravljenje shizofrenije," je poudarila psihiatrinja.
Izkušnje mladenića s shozofrenijo
Izkušnjo z boleznujo je delil mladenič, ki z diagnozo shizofrenije živi že od zgodnjih najstniških let. "Pri meni seje začelo pri 13. letih, ko sem dobil kožno bolezen, potem pa je šlo vse narobe. Imel sem same težave.... v šoli so se norčevali iz mene, bolečino sem zadrževal v sebi in se nisem odprl in komu povedal. In stvari so se nabirale v meni," je dejal.
Mladeniču pomagajo zdravila, z zadnjim, ki ga je prejel pred tremi leti, se mu je stanje precej izboljšalo. "Postal sem zelo zgovoren,
tudi ko sem ga prvič vzel, sem začutil željo po pogovoru, postal sem bolj komunikativen," je povedal mladenič. "Zjutraj vstanem, se uredim, grem s psom na sprehod, nato počivam, sa se hitro utrudim. Nato pomagam doma, očiju, mami, starim staršem. Čez dan se ukvarjam tudi s športom, boksam v vrečo, dvigujem uteži," je dodal fant, ki v prostem času tudi veliko bere. "Najpomembnejše so knjige za osebno rast, ki so mi pomagale pri zdravljenju in pri učenju, kako razmišljati pozitivno," je še zaupal sogovornik.
Huda bolezen
Demšarjeva mladeničevo izkušnjo ocenjuje kot "zelo hudo bolezen." Po njenem je s pomočjo podpore iz okolice dosegel dobro remisijo bolezni, je do nje kritičen in sodeluje v zdravljenju. "Zelo pomembno je tudi mladeničevo zavedanja, da ima shizofrenijo in da zato jemlje zdravila, kar pomeni, da se je uspel pozdraviti do te mere, da razume, da ima v življenju hendikep, s katerim bo moral živeti," je dodala.
Bolezen najpogosteje prizadene mlade ljudi: pri moških se pojavi med 15. in 25. letom, pri ženskah med 25. in 30. letom.
Nismo dovolj radovedni
"Danes je znanje o psihozah veliko večje, kot je bilo nekoč, in imamo možnost, da svoja še zelo ukalupljena prepričanja spremenimo," je pe povedala Demšarjeva. Po njenih besedah predsodki in stigme o shizofreniji segajo globoko nazaj v preteklost. "Nismo zadosti radovedni, da bi razumeli, kje lahko pomagamo," je dodala.
Raziskava iz leta 2010 s 1200 osebami s shizofrenijo kaže, da 69 odstotkov ljudi s shizofrenijo misli, da ima družba o njih zelo slabo mnenje, kar 47 odstotkov se jih samostigmatizira. To pripelje do tega, da sami o sebi začnejo razmišljati v smeri, da niso sposobni in da so takšni, kakršne jih vidijo drugi.
