Srčno-žilne bolezni so v Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. V Sloveniji so bolezni srca in ožilja leta 2013 predstavljale skoraj 40 odstotkov vzrokov vseh smrti. Po podatkih Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) je najvišja stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi na Pomurskem, najnižja pa v osrednjeslovenski regiji.
Na NIJZ poudarjajo, da lahko predvsem z zdravim načinom življenja nastanek, napredovanje in pojavljanje zapletov srčno-žilnih bolezni odložimo, zmanjšamo njihovo težo in podaljšujemo življenje.
Zmanjšanje bremena srčno-žilnih bolezni je tudi zelo odvisno od primarne preventive, kjer pa se pogosto srečujemo z organizacijskimi in finančnimi problemi ter pomanjkanjem kadra, so še opozorili na NIJZ. Zato je, kot predlagajo, treba vzpostaviti učinkovito medresorno sodelovanje za oblikovanje zakonodaje, strategij in programov s področja javnega zdravja, ki bodo ob učinkoviti implementaciji prispevali k zmanjšanju bremena srčno žilnih bolezni.
Slovenska tiskovna agenciji (STA) je v namen nazornega prikaza objavila tudi tabelo s povprečno stopnjo bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi na 1000 prebivalcev pri osebah od med 35. do 74. letom starosti med letoma 2012 in 2016 po regijah.
Pomurska | 3, 5 |
Koroška | 3,1 |
Posavska | 2,6 |
Savinjska | 2,4 |
Zasavska | 2,1 |
Obalno-kraška | 2,1 |
Jugovzhodna Slovenija | 2,0 |
Podravska | 2,0 |
Gorenjska | 2,0 |
Primorsko-notranjska | 1,8 |
Goriška | 1,7 |
Osrednjeslovenska | 1,5 |