Od leta 1950 imamo v Sloveniji register raka, ki deluje v okviru Onkološkega inštituta (OI) Podatki o novih primerih raka, preživetju in prevelenci (izraža skupno število obolelih oseb znotraj neke populacije ob določenem času), ki se zbirajo v tem registru, so skupaj s podatki o umrljivosti, ki jih zbira in obdeluje Nacionalni inštitut za javno zdravje (Nijz), osnova za ocenjevanje bremena rakavih bolezni v državi. Register je pomemben za načrtovanjem osebja, medicinske opreme in bolnišnične zmogljivosti in seveda za raziskave na tem področju piše v zadnjem, septembra objavljenem poročilu o raku v Sloveniji. V njem so zajeti podatki iz leta 2019.
Takšni so podatki
Med rojenimi leta 2019 do svojega 75. leta starosti bo za rakom predvidoma zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk. Že danes med nami živi že več kot 120.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih obolenj. "Po incidenci (število novih primerov rakov) in umrljivosti je Slovenija v spodnji polovici med državami članicami, vendar smo v zadnjih desetih letih uspeli nadpovprečno povišati preživetje bolnikov glede na EU, za več kot 10 odstotkov," navaja OI.
Vpliv socio-ekonomskih neenakosti na pojavljanje in izid rakave bolezni je v Sloveniji, kot tudi celotni Evropi, še vedno velik, dodajajo.
Takšno je stanje v vaši občini
Glede na različno socio-ekonomsko razvitost regij pa večjih med njimi ni, v sporočilu za javnost ugotavlja Onkološki inštitut. Kar se raka tiče, pa je vendarle umrljivost višja v regijah na vhodu države, kar se pokaže pri projektu Zdravje v občinah, ki ga vsako leto izvede Nijz - zemljevid spodaj.
Sicer za rakom letno zboli okrog 16.000 Slovencev, več kot 8.000 moških in več kot 7.000 žensk, umre pa jih več kot 6.000, približno 3.500 moških in nekaj manj kot 3.000 žensk; med nami živi že več kot 120.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni (prevalenca).
Dejstva o raku
- Najpogostejši raki pri nas (kože, pljuč, dojke, prostate ter debelega črevesa in danke) so leta 2019 predstavljali 60 odstotkov vseh ugotovljenih rakov. "Ti raki so povezani z nezdravim življenjskim slogom: kajenjem, čezmernim pitjem alkoholnih pijač, neustrezno prehrano, premalo gibanja in posledično prekomerno težo ter čezmernim sončenjem. Ogroženost z njimi je treba zmanjšati z ukrepi primarne preventive," pred svetovnim dnevom boja proti raku opozarjajo na OI.
- Kljub temu da se ogroženost z rakom zmerno veča, je največja pri starejših; med vsemi rakavimi bolniki, zbolelimi leta 2019, je bilo 64 % starejših od 65 let. Ker se slovensko prebivalstvo stara, je samo zaradi vedno večjega deleža starejših pričakovati, da se bo število novih primerov raka še večalo.
- Petletno čisto preživetje odraslih slovenskih bolnikov s katero koli vrsto raka (brez nemelanomskega kožnega), ki so zboleli v obdobju 2015–2019, je bilo 58 %, bolnic pa 62 %
- Največje breme v državi predstavlja pljučni rak, ki močno prevladuje po umrljivosti med raki. Tobak je še vedno eden od ključnih dejavnikov tveganja za razvoj več različnih rakov, zmanjševanje uporabe tobaka pa eden ključnih ukrepov za obvladovanje bremena, saj raki povezani s tobakom večinoma spadajo med rake s slabšimi izidi zdravljenja, navajajo.
dezurni@styria-media.si
Še eno vprašanje ljudem in javnosti. Zakaj imamo onkološki inštitut in ne klinike. ?