Precej drugačne izkušnje držav sveta v boju zoper pandemijo novega koronavirusa so oblikovale delitve Evrope, ki bi utgnile različno oblikovati politiko kontinenta v prihodnjih letih. Raziskava, ki jo je objavil Evropski svet za zunanje odnose temelji na raziskavi javnega mnenja v 12-tih državah Evropske unije; gre za zgodbo o "dveh pandemijah in dveh Evropah". Zadnje leto in pol ima različne posledice v regijah, starostnih skupinah in posameznikih.
"Evropa je danes kontinent različnih izkušenj. Pojavile so se ostre delitve, ki bi lahko imele resne posledice tako kot so jih imele posledice dolžniške in tudi migrantske krize," je komentiral Mark Leonard, direktor omenjenega sveta in soavtor raziskave.
Čeprav je okrog 54 odstotkov vprašanih reklo, da jih ni hudo prizadela pandemija, ta številka vsebuje velike razlike. Vprašani v južni in vzhodni Evropi so zvečine odgovarjali, da so se oziroma se še soočajo s številnimi izzivi, medtem ko v severni in zahodni Evropi pandemijo opisujejo tudi kot "spremljanje tekme", piše Guardian.
Kar 72 odstotkov vprašanih z Danske, 65 iz Nemčije, 64 iz Francije in 63 odstotkov z Nizozemske je odgovorilo, da novi koronavirus ni prizadejal niti njim, njihovim družinskim članom ali prijateljem resnejše bolezni, izgubo ali ekonomsko škodo v zadnjih 18-tih mesecih. Vprašani z držav na jugu in vzhodu kontenenta odgovarjajo povsem nasprotno; takih je 65 odstotkov vprašanih Madžarov, 64 Špancev, 61 Portugalcev, 61 Poljakov, 59 Bolgarov in 51 odstotkov Italijanov.
Razlike v starostnih skupinah
Raziskava je prav tako odkrila ostro generacijsko razliko; skoraj dve tretjini, 64 odstotkov, vprašanih, ki so starejši od 60 let, so navedli, da niso izkusili osebnih posledic, prav tako je odgovorilo 43 odstotkov starih 30 let.
Tudi te številke nosijo razlike; večina starejših iz Španije, Portugalske, Madžarske in Poljske je odgovorila, da trpijo posledice zaradi pandemije.
Opažati je tudi generacijsko razliko med starostnimi skupinami znotraj posameznih držav, je pouaril soavtor raziskave Ivan Krastev. Dodal je, da odločitev držav, ki so se osredotočile na reševanje življenj starejših, prinaša svojo ceno.
"Čas je, da se politiki osredotočijo tudi na težave mladih. Generacije mladih čutijo, kot da je njihova prihodnost žrtvovana za dobrobit njihovih staršev in starih staršev," opozarja Krastev. Pri tem je dodal podatek, da je kar 43 odstotkov mladih, starih okrog 30 let, skeptičnih glede ukrepov posameznih vlad za zajezitev novega koronavirusa.
Prav tako okrog 20 odstotkov mlajših od 30 let ocenjuje, da so karantene "izgovor, da se kontrolira javnost", medtem ko jih 23 odstotkov meni, da se karantene uvajajo "zaradi vtisa, da imajo kontrolo". Za razliko okrog 71 odstotkov starejših od 60 let verjame, da so bili ukrepi usmerjeni k zajezitvi širjenja virusa.
Kratenje svobode
Raziskava je prav tako razkrila, da se le 22 odstotkov vprašanih Evropejcev počuti svobodne v želji, da v dobi novega koronavirusa živijo kot želijo, še piše Guardian. Odstotek tistih, ki se ne počutijo svobodne, je bistveno večji med tistimi, ki so utrpeli ekonomske, ne zdravstvene posledice.
Najvišji odstotek ljudi, ki se ne počutijo svobodni v svojih vsakodnevnih življenjih, je v Nemčiji, kjer je tako odgovorilo 49 odstotkov vprašanih.
Avtorji raziskave, opravljene maja in junija, izpostavljajo, da je slednja odkrila pomembne razlike med članicami Evropske unije, ki bi morale prisiliti evropske in oblasti posameznih držav, da resno razmislijo glede svojih odločitev, vezanih na zdravje, ekonomijo in vprašanja o svoboščinah. V nasprotnem primeru, opozarjajo, bi te razlike lahko prinesle dodatne velike delitve v Evropi.
No, pri nas so jih pustili umret.
"Raziskava je prav tako odkrila ostro generacijsko razliko; skoraj dve tretjini, 64 odstotkov, vprašanih, ki so starejši od 60 let, so navedli, da niso izkusili osebnih posledic" pa to je zelo zanimivo.. bi še rad izvedel kakšnih posledic zdravstvenih ?… ...prikaži več ali ekonomskih ? oboje ?
Evropa se je od nekdaj delila na ta revnejše in bogatejše, mogoće je korona to le še okrepila, prav tako v zaupanje vladi.