Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije letos že enaindvajsetič organizira dogodek ob Svetovnem dnevu srca, ki ga sicer obeležujemo 29. septembra. Letošnji osrednji dogodek bo v soboto 26. septembra od 9.00 do 13.00 na Prešernovem trgu v Ljubljani.
V društvu opozarjajo, da so bolezni srca in ožilja največji morilec na svetu. Letno zaradi teh bolezni umre 17,9 milijona ljudi po vsem svetu. Ob tem opozarjajo tudi na vpliv pandemije Covid-19 in ukrepov za zajezitev širjenja bolezni, ko "se bolniki s srčno-žilnimi boleznimi soočajo z dvojno grožnjo. Ne samo, da so zaradi obstoječih bolezenskih stanj bolj ogroženi ter jim grozi razvoj hujših oblik viroze, temveč se lahko v strahu pred okužbo s koronavirusom celo izogibajo rednih zdravniških pregledov."
Ob tem naštevajo tudi vzroke za nastanek srčno-žilnih bolezni, od kajenja, sladkorne bolezni, visokega krvnega tlaka, stresa, sedečega načina življenja, neustreznega načina prehranjevanja in debelosti, do onesnaženosti zraka.
Namen dogodka je zelo jasen, v društvu želijo široko javnost opozoriti, naj vsak skrbi za zdravje svojega srca. "Hkrati sporočamo odločevalcem, da ob sprejemanju izjemno pomembnih ukrepov v zvezi s covidom, poskrbijo, da ne bo zamrla preventivna rekreacija. Ne pozabite niti na druge kronične bolezni. Ni sprejemljivo, da bodo zaradi covida ljudje trpeli, umirali, ker se vsi bojimo covida in sprejemamo take ukrepe, ki jih odvračajo od zdravnikov," še pravijo.
Izjemen uspeh Slovencev
Predsednik društva primarij Matija Cevc, dr.med je na četrtkovi novinarski konferenci pred obeležitvijo svetovnega dneva srca opozoril tudi na velik slovenski uspeh. "S takšnimi aktivnostmi kot je na primer "Dan srca" in podobnimi spodbujevalnimi aktivnostmi, nam je v zadnjih tridesetih letih uspelo zmanjšati število smrti zaradi srčno-žilnih bolezni skoraj za 50 odstotkov."
Kljub tem dobrim rezultatom po njegovih besedah še vedno zelo veliko ljudi umre zaradi srčno-žilnih bolezni. Še bolj zaskrbljujoč se mu zdi delež prezgodnje smrti zaradi srčno-žilnih bolezni. "Skoraj 17 odstotkov ljudi, kot prezgodnja smrt se štejejo tisti, ki umrejo pred 65-im letom, skartka 17 odstotkov vseh teh smrti gre na račun kardiovaskularnih bolezni. Približno 40 moških in 11 žensk na 100.000 prebivalcev umre pred 65 letom zaradi teh bolezni."
Zato je prepričan, da imamo veliko razlogov, da smo aktivni in skušamo te številke še dodatno izboljšati. "Mislim, da že vrabci na strehi čivkajo, da je daleč najboljša metoda, da se ti podatki izboljšajo, zgodnja in pravočasna preventiva. Ki je učinkovita in nenazadnje tudi dokaj poceni."
Najbolj učinkovita in najbolj koristna je po njegovih izkušnjah preventiva, ki se začenja že pri otrocih, tudi v vrtcih: "Kar se Janezek nauči, to Janezek zna." In prav zato imajo tudi v okviru Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije programe, kjer skušajo že najmanjše naučiti, kaj je to zdrava prehrana in kaj pomeni redna telesna dejavnost. "Zelo pomembno je tudi, da otroci niti ne pomislijo, kaj šele da bi res začeli s kajenjem."
Pomembno preverjanje zdravstvenega stanja
"Potem pa pride odraslo obdobje, ko je treba iskati tudi potencialne dejavnike tveganja," je povedal primarij Matija Cevc.
Pomembno je preverjanje zdravstvenega stanja, ki dovolj zgodaj pokaže tveganje za nastanek srčno žilne bolezni, kot so krvni tlak z ugotavljanjem atrijske fibrilacije, holesterol, trigliceridi in sladkor v krvi, ITM, stanje arterij in ven in drugo. V društvu opozarjajo, da tudi tisti, ki že imajo srčno-žilno bolezen, lahko na ta način in z zdravim načinom življenja, občutno izboljšajo kakovost svojega življenja.
Ko ti bolniki dobijo primerna zdravila, pa je po besedah Cevca zelo pomembno, da jih tudi redno jemljejo: "Žal se ljudje pogosto odločajo, da ta zdravila nehajo jemati."
Ukrepi naj bodo sorazmerni s tveganjem
Tudi profesor s Fakultete za šport Gregor Starc je poudaril pomen preventive, ki se mora začeti že v zgodnjem otroštvu. "Pomembno je, da otroci vedo, kaj je pomembno za njihovo zdravje. Odrasli pa smo tisti, ki jim lahko mogočimo, da izvajajo tisto, kar vedo in znajo," pravi in opozarja, da smo otrokom v času popolnega zaprtja med covid epidemijo žal onemogočili, da to počnejo. Opozoril je tudi na dvoumna sporočila, ki so jih odločevalci v času pandemije pošiljali staršem in otrokom, saj niso dobro vedeli, ali gredo lahko vsaj ven na ulico, ali morajo biti ves čas doma ...
Čeprav so se po njegovih informacijah številni učitelji trudili, da so otrokom pošiljali navodila za športno vzgojo od doma, se to ne more primerjati z navodili učiteljev v živo, ali celo s treningi v športnih društvih.
"V Sloveniji imamo dobre sisteme, ki v normalnih razmerah ponujajo celotni populaciji vadbo in ljudje to res dobro izkoriščajo. Ko pa ti sistemi nehajo delovati, ko so se šole zaprle, dejavnosti, igrišča, takrat je nastala težava," opozarja. Obregnil se je tudi ob številne komentarje, da so za svoje otroke odgovorni starši: "Res je, starši so prvi. Ne moremo pa verjeti v to, da starši toliko vedo in znajo, da bodo otrokom zagotovili in nadomestili vse te impulze, ki jih izgubijo, če nimajo telesne dejavnosti v šoli in v društvih. Ne moremo preložiti vsega na starše."
Pomembno je, da so ukrepi sorazmerni s tveganjem. Naj res zaščitijo najbolj ranljive, ob tem pa naj ne povzročajo novih rizičnih skupin. Ti ukrepi so naredili veliko novih rizičnih skupin.
Gregor Starc
Opomnil je tudi na katastrofalne posledice zaprtja šol in športnih dejavnosti za otroke. Koordinacija gibanja celotnega telesa je denimo tako pri dečkih kot pri deklicah upadla kar za 13,5 odsotka, vzdržljivost pa pri deklicah za 15,3 odstotka, pri dečkih za kar 18,5 odstotkov. Splošna gibalna učinkovitost je pri dečkih upadla za 13,9 odstotka, pri deklicah za 13,3 odstotka. Podrobnejše podatke o vplivu zaprtja na otroke lahko preberete v spodnjem prispevku.
"Otroci, ki so doživeli takšen upad ... Tu bomo morale stroke močno stopiti skupaj, delati veliko bolj intenzivno, kot so do zdaj. In otrokom bomo morali pomagati, da pridejo nazaj na zeleno vejo," je povedal in dodal, da bodo imeli sicer ti otroci v odrasli dobi velike težave, tudi s srcem.
Na splošen upad vadbe v času epidemije je opozoril tudi generalni sekretar Sokolske zveze Slovenije Dušan Gerlovič. Obenem je pohvalil vse trude za vadbo prek interneta, a opozoril, da takšna vadba ne more nadomestiti vaditeljskega dela, "kjer trener ljudi spodbuja in jih uvaja v pravilno vadbo."
Opozoril je tudi na raziskavo iz Dunaja, kjer se jim je vsak evro dodan v preventivo za zdravje v obliki športa, povrnil štiri ali pet evrov pri nižjih stroških v zdravstvenem sistemu. Obenem ugotavlja, da v Sloveniji namenjamo premajhno pozornost in premajhna sredstva za gibanje: "In ko nas zadanejo take zadeve kot je covid, imamo dodatne težave, ker sistem ni dovolj elastičen."
anja.scuka@zurnal24.si
