"Vprašanje je, ali je res omikron tisti, ki nam omogoča, da je situacija trenutno drugačna," po visokih vrhovih dnevno potrjenih okužb, ki pa se niso preslikali tudi v večje število hospitaliziranih zaradi covida-19, je v pogovoru za STA izpostavil Mario Fafangel, prvi med epidemiologi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ne gre namreč zanemariti zadnjih dveh let in zaščite, ki jo je prebivalstvo doseglo s cepljenjem in prebolelostjo.
Epidemija bolezni se po njegovih besedah v državah, ki so dosegle dobro zaščito prebivalstva, trenutno popolnoma razlikuje od področij, kjer je imunost populacije slabša. To je ponazoril s primeroma Hong Konga in Nove Zelandije, kjer je kljub prisotnosti omikrona situacija povsem drugačna. Medtem ko je v Novi Zelandiji z visoko precepljenostjo kljub visokemu številu okužb število smrti zelo nizko in je covid-19 bolj podoben endemični, prehladni bolezni, je v Hong Kongu "covid točno tak, kot je bil pred dvema letoma".
Ocene, da če bi pred dvema letoma vse opustili in bi epidemija ravno tako šla mimo, po mnenju Fafangla zato ne držijo: potek epidemije bi bil drugačen, bilo bi več hospitaliziranih in mrtvih.
Prihajajo meseci epidemiološko "bolj naklonjeni ljudem"
Dobra novica je, da so toplejši meseci epidemiološko "bolj naklonjeni ljudem, manj virusu". Več časa preživljamo zunaj, prenosi so lažje obvladljivi. Jesen bodo na NIJZ pričakali "s pozornim spremljanjem in trenutno zelo akutnimi pripravami", če bi se zgodil slabši scenarij. A po zelo veliki verjetnosti se to ne bo zgodilo in "ne bo treba posegati po nobenem od bolj ekstremnih pristopov, ki so bili uporabljeni do sedaj". "Treba bo samo ohraniti precej mirne živce. Karkoli se bo zgodilo po volitvah, upam, da bodo odločevalci šli počasi in ne takoj skočili na prvo žogo," je pozval in dodal, da tudi odločitve drugih držav, ki jim je Slovenija kdaj sledila, niso bile najbolj pametne.
V petek je bilo pri nas potrjenih 3.162 novih primerov. Podatkov o številu testov PCR in hitrih antigenskih testov NIJZ ni objavil. NIJZ ocenjuje, da je v državi trenutno 32.397 aktivnih primerov okužbe. V tem tednu smo v povprečju dnevno beležili 30 odstotkov več okužb kot prejšnji teden.
S precepljenostjo proti covidu-19 v Sloveniji, ki v celotni populaciji dosega 58 odstotkov, med polnoletnimi pa 70 odstotkov, je Fafangel zadovoljen, saj omogoča, da že sedaj živimo dokaj normalno. "Iz raziskav o zaupanju Slovencev v cepljenje že pred covidom, smo vedno imeli 60 odstotkov takih, ki je cepljenju zaupal, drug delež, ki je bil v dvomih in manjši delež z ekstremnimi mnenji. To se je izkazalo tudi tukaj, težko je mobilizirati celotno populacijo ob takšni krizi.
Meni, da so se tisti, ki so se želeli cepiti in so bili za to motivirani, to že storili. Ob tem epidemiološko priporočilo "Cepimo se" še ostaja aktualno, predvsem za skupine z večjim tveganjem za težji potek bolezni. Razumljivo se mu tudi zdi, da se ob začetku pomladi in velikem sproščanju ukrepov manj ljudi odloči za cepljenje.
Ni nujno, da se obveza na papirju prevede v višjo precepljenost
"Ostaja delež ljudi z dvomi, ki so v razpravi o cepljenju razdvojili - eni za, eni proti. Uvedba obveznega cepljenja bi sedaj pomenila le, da dobimo celo generacijo zelo ekstremnih nasprotnikov cepljenja," je poudaril. Vprašanje je tudi, ali se "obveza na papirju res prevede v višjo precepljenost".
Dotaknil se je tudi predloga programa cepljenja za leto 2022, ki so ga nekateri razumeli kot poskus uvedbe obveznega cepljenja proti covidu-19 za zaposlene na določenih delovnih mestih. Fafangel na to ne gleda tako: "Ocena tveganja na delovnem mestu za preprečevanje širjenja nalezljivih boleznih je nekaj, kar je vedno obstajalo in mora obstajati, ne samo za varnost delavcev na delovnem mestu, ampak tudi odjemalce storitev, na primer v zdravstvu. Meni bi bilo bolj čudno, da covida ne bi bilo v takšni oceni tveganja."
Na vprašanje, ali je bila epidemiološka služba deležna pritiskov, da bi predlagala obvezno cepljenje, je Fafangel odgovoril, da so bili vprašani po mnenju - večkrat. "Epidemiologi smo ga podajali strokovno, drugi pa se morajo odločati in tudi sprejeti odgovornost za svoje odločitve. Epidemiologi smo za vsako zadevo stali in ostali smo konsistentni," je poudaril. Po njegovem mnenju je tudi zato imel občutek, da so ljudje epidemiologom še najbolj zaupali.
Kot pravi, je javno zdravje tista veja medicine, ki najbolj sloni na sodelovanju z odločevalci. "Naša naloga je ta, da jim na čim bolj razumljiv in uporaben način podamo informacije, ki jih potrebujejo za sprejemanje odločitev. To smo epidemiologi v zadnjih dveh letih delali po naših najboljših močeh," meni.
Ob tem mu ni žal, da je dvakrat izstopil iz strokovne skupine za covid-19. "Po moji oceni je bilo to kvečjemu koristno. Na kolegiju epidemiologov smo oblikovali mnenja epidemiološke stroke, ki so imela svojo težo ter s predlogi in ukrepi pristopali direktno do ministrstva za zdravje. Zame je to velika zmaga," je dejal.
Končna odločitev je sicer velikokrat drugačna od mnenja enega samega dela stroke, a kot pravi Fafangel, ne more biti drugače, saj obvladovanje epidemije zahteva sodelovanje številnih delov družbe. Želi si sicer, da bi bilo bolj jasno ločeno oz. predstavljeno, kaj je bilo stališče stroke in kaj končna odločitev odločevalcev. "Problem nastane, ko ljudje začnejo razmišljati, ali je NIJZ res lahko podal svoje strokovno stališče ali je povedal nekaj zaradi domnevnih pritiskov," je opozoril.
"Te besede so v najbolj temnih časih veliko pomenile"
Epidemiologi so bili sicer deležni precej gneva prebivalstva, predvsem ob iskanju in kontaktiranju visoko tveganih stikov. "Ljudje so bili v stiski. A med stotinami precej grobih elektronskih sporočil potem najdeš tistega enega ali dva, za katere si je nekdo v vsej tej norosti, ki jo je moral imeti tudi on v življenju, vzel čas in napisal nekaj lepega. Te besede so v najbolj temnih časih veliko pomenile," se je spominjal.
Kljub temu da se epidemiologi umikajo izpod medijskih žarometov, pa si Fafangel želi, da se ne bi umaknili tudi z radarja odločevalcev. "Upam, da si ne bo nihče v nobeni politični konstelaciji zatiskal oči, da je bila to zadnja pandemija, ki nas je doletela," je opozoril, saj bodo zaradi invazije človeka v naravo preskoki patogenov z živali na človeka vse pogostejši.
Kot največjo lekcijo epidemije Fafangel izpostavlja, da noben človek ni otok in da smo vsi del skupnosti. To je po njegovih besedah treba v mislih imeti pri globalnem obvladovanju epidemije. "Vrednost civilizacije se meri v tem, koliko vrednotiš marginalizirano, obrobno življenje. Tukaj se kot družba nismo izkazali. Neetično je, da cepivo ostaja neporabljeno v hladilnikih. Vpletenost v širše mreže, solidarnost, je tisto, kar nas bo pripeljalo iz te pandemije," je pozval. Kot je dodal, epidemije ne bo konec samo zato, ker smo od nje utrujeni.
Na vprašanje, ali ga bomo 24. aprila videli na kakšni kandidatni listi, Fafangel odgovarja: "Rad sem epidemiolog. To je moje poslanstvo. Ampak nikoli ne reci nikoli (smeh)."
Kako to, da v totem stoletju vedo za izmišljen pandemije da prihajajo ? Do sedaj niso vedeli ! Tudi DOM je za PROTI cepljenju !
Hudini, a si ti iz SDS? Če si, vedi, da boš v opoziciji pomagal Janezu iskati traktorje, da boste lahko protestiral! In ja, Resni.ca bo prišla v parlament! So edini proti obv cepljenju in proti podpisu pogodbe z WHO!
Ne trdim za Fafangla, ampak ostali so med epidemijo izrekli toliko laži, da si zaupanja verjetno nikoli ne bodo povrnili. Sploh ne z neumnimi izgovori, za katere je takoj jasno, da so izmišljeni...