Zvišan krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen, ki povzroči okoli 9,4 milijona smrti na leto. Glede na rast in staranje prebivalstva lahko pričakujemo, da bo številka še večja. Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima zvišan krvni tlak že vsak četrti, v Sloveniji pa že skoraj vsak drugi odrasel človek. Tako naši strokovnjaki iz leta v leto opozarjajo, da bomo le s pravočasno odkritim zvišanim krvnim tlakom in seveda s primernim zdravljenjem preprečili hude posledice na ledvicah, ožilju, možganih in srcu in tako zmanjšali možnost srčnega infarkta, ledvične odpovedi in možganske kapi.
Jóga je družina starodavnih hindujskih duhovnih urjenj, pri kateri z dihalnimi vajami, telesnimi položaji oz. asanami in mentalnim osredotočanjem dosežemo telesno in duševno uravnovešenost.
Po njihovem je treba izbrati tudi primerno vrsto joge, telesni položaji oziroma asane, pri katerih je treba dlje časa ostati v istem položaju in zahtevajo veliko moči, namreč zvišujejo krvni tlak, kar pomeni, da za ljudi s hipertenzijo niso primerne.
Nemška fundacija za srce opozarja, da so najboljša izbira joge, ki vključujejo veliko gibanja. Tako priporočajo na primer hatha ali hasya jogo, ki sta njihovem sta primerni tudi zaradi nadzorovalnih dihalnih vaj in progresivne sprostitve mišic, česar se tudi enostavno naučiti in vključiti v vsakodnevno rutino.
Glede na to, da hipertenzija velja za psihosomatsko motnjo, je razumljivo, da joga pomaga tudi pri uravnavanja krvnega tlaka. Njen pomen je prepoznala tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki pravi, da je joga dragoceno orodje za povečanje telesne aktivnosti in zmanjšanje nenalezljivih bolezni.
Stopnja hipertenzije je odvisna od tega, ali nam joga služi kot dopolnilno ali primarno zdravljenje. Obsege in intenzivnosti vadbe pa naj bi določili tudi po posvetovanju z zdravnikom.
Splošna priporočila za ljudi z visokim krvnim tlakom pri vadbi joge:
- ne izvajajte obrnjene drže; na primer stoje na glavi, sveče...),
- ne ostanite predolgo v določenem položaju,
- vadite bolj dinamično kot statično,
- poslušajte reakcije telesa; če se počutite preveč napeti, si oddahnite ali prenehajte z vadbo,
- vadite v mejah svojih sposobnosti, saj mora biti vadba udobna.
- uskladite gibe in dihanje pred, med in po vadbi,
- prostite se tako psihološko in fizično in se ob tem osredotočiti na kakovost izvedbe in ne na količino,
- meditirajte.
Najboljša tehnika sprostitve je po mnenju nemških kardiologov vsakodnevni aerobni trening približno 30 minut, naj bo to hoja, tek, kolesarjenje ali plavanje.
dezurni@zurnal24.si
