Frizerka mora stisniti zobe, čakala bo še eno leto

Julija lani je naša bralka utrpela vnetje stegenskega živca, kar jo je za nekaj dni priklenilo na posteljo. Protibolečinska zdravila so delovala do te mere, da se je po 14 dneh nekako vrnila na delo. "Nekomu drugemu s podobno težavo bi verjetno zdravnik predpisal daljšo bolniško, ki pa si jo jaz kot samostojna podjetnica težko privoščim" nam je povedala.

Ob tem čaka na fizioterapijo. Datum njene prve obravnave je konec decembra, na termin v ZD Ljubljana z napotnico redno bo torej skupaj čakala leto dni in pol.

"Ves čas se bojim"

Trenutno še dela, z občasnimi bolečinami. "Ves čas se bojim, da se mi stanje ponovi, da ne bom mogla stopiti na nogo in da bo samo še slabše. Bojim se, da bi zaradi daljše odsotnosti morala zapreti salon, v katerem delam sama in mi je edini vir zaslužka. Verjemite mi, da me to spravlja v veliko stisko. Samoplačniške obravnave si enostavno ne morem privoščiti, sicer pa, zakaj si jo bi. Za to plačujem zdravstveno zavarovanje," pove Ljubljančanka. 

Ob dolgih čakalnih dobah na primer pri združenju fizioterapevtov že dlje časa opozarjajo, da je Slovenija po številu fizioterapevtov v javni zdravstveni mreži na repu držav EU-ja. Število fizioterapevtov, ki jih je v javnem zdravstvu okoli 1600, bi po njihovem morali podvojiti. 

Vnetje stegenskega živca ali meralgia parestetica je stanje, ki povzroča mravljinčenje, otrplost in pekočo bolečino na zunanjem delu stegna. "85 odstotkov ljudi ozdravi s konservativnim zdravljenjem, kot so edukacija bolnika, protivnetna zdravila, kineziološke vaje in različne fizioterapevtske metode zdravljenja," so nam povedali v Zdravstvenem domu Ljubljana (ZD Ljubljana).

LEARN MORE

Blue Billywig Video Player

Vnetje stegenskega živca Profimedia

"Fizioterapija gotovo zmanjša akutno bolečino in prispeva k hitrejši povrnitvi funkcionalnega stanja telesa. Poudarek je hkrati tudi na ustrezni in pravočasni edukaciji bolnika, da z aktivnimi vajami dolgoročno izboljša telesno pripravljenost in prepreči ponovitev težav," dodajajo v našem največjem zdravstvenem domu, kjer bi, če bi se prijavili danes, na fizioterapevtsko obravnavo z napotnico redno na vrsto prišli sredi poletja prihodnje leto. Z napotnico nujno bi bili na vrsti pomladi 2026, pod zelo hitro pa aprila oziroma maja letos.

• Noro, kako močno vpliva na otroka grdo ravnanje staršev do živali

"Grozno za bolnika, da tako dolgo čaka," je še povedala naša bralka. "Radi bi skrajšali bolniške staleže, ob tem pa ljudje ne dobijo pravočasne rehabilitacije, kar vodi v daljšo bolniško. Tudi če ne bi bila samozaposlena, bi se čim prej želela vrniti na delo," doda.

Kar 151.000 diagnoz

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v Sloveniji leta 2022 na primarni in sekundarni ravni preko 151.000 diagnoz, povezanih z bolečino v spodnjem delu hrbta. Med temi sta denimo tudi bolečina v križu in išias. Mnogi čakajo na fizioterapijo tako dolgo, da bolečina izzveni – ali postane kronična. 

Čakalnica v ZD Ljubljana ZD Ljubljana

V ZD Ljubljana dodajajo, da so mišično-skeletna obolenja poleg psihosocialnih tveganj v Sloveniji že desetletja glavni vzrok dolgotrajne odsotnosti z dela. Bolniki z mišično-skeletnimi obolenji so zaradi kompleksnosti svojih težav velik izziv za zdravstvenega delavca, saj težava vpliva vse segmente posameznikovega življenja, so zapisali.

V ZD Ljubljana opravili analizo opravljenih fizioterapevtskih storitev po napotnih diagnozah za preteklo leto (1. 9. 2023 - 30. 8. 2024). Izmed skoraj 10.000 napotenih oseb v tem obdobju je bilo največ napotitev (20 %) zaradi razloga bolečine v križu.

"Dejstvo je, da trenutno čakalne dobe presegajo dopustno čakalno dobo," dodajajo pri ZD Ljubljana, kjer izpostavijo še drugo plat zgodbe. Kot pravijo, je veliko napotenih bolnikov s stanji kronične narave, ki bi jih lahko obravnavali na drugačen način kot z individualno izvedenimi fizioterapevtskimi storitvami. "Hitro ukrepanje je potrebno predvsem v primerih stanj po poškodbah in po operaciji. Pri stanjih, ki so degenerativne narave in trajajo dlje časa, je pomembna celostna obravnava, hitra začetna triaža teh pacientov in edukacija (navodila bolniku, nasveti o pravilni drži, prilagoditvi aktivnosti in tehnikah za samopomoč, demonstracija in učenje vaj in tehnik, ki jih lahko pacienti izvajajo doma za dolgotrajno izboljšanje stanja," so zapisali. 

• PREBERITE ŠE: Velika novost: Namesto na fizioterapijo po novem v center za krepitev zdravja

Neustrezno napotovanje

V dejavnosti fizioterapije v ZD Ljubljana so bili uvedeni nekateri ukrepi, da bi do hitrejše obravnave prišli predvsem tisti bolniki, ki jo najhitreje potrebujejo. Povečali so delež terminov, da bi omogočil dostopnost znotraj dopustne čakalne dobe zelo hitro (14 dni) za najnujnejša stanja. Mednje sodijo v največjem deležu sveža stanja po poškodbah. "Na bolj ustrezno napotovanje lahko vplivamo v manjši meri, saj je le 45 % napotitev iz ZD Ljubljana. 17 % je zunanjih napotovalcev s primarne ravni, 38 % napotitev pa je iz specialistične, sekundarne ravni (na primer napotitve travmatologov in ortopedov). ZD Ljubljana nudi zdravstvene storitve, med njimi tudi storitve fizioterapije, pacientom napotenih iz širše osrednje slovenske regije, ne glede na kraj bivanja pacientov. S tem se podaljšujejo čakalne dobe in število čakajočih v ZD Ljubljana," so nam povedali. 

Profimedia

100 dodatnih timov fizioterapije

Na MZ razmišljajo tudi o podelitvi javnega pooblastila Združenju fizioterapevtov Slovenije, pa tudi o ponovni uvedbi licenc na področju fizioterapevtske dejavnosti. "Podelitev javnega pooblastila bi navedenemu združenju omogočila izvajanje strokovnih nadzorov s svetovanjem nad delom fizioterapevtov in podeljevanje licenc in s tem zagotavljanje stalnega strokovnega razvoja fizioterapevtov. To bi pripomoglo k razvoju in napredku fizioterapevtske stroke ter visoko postavljenim standardom obravnave in je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostne obravnave pacientov," pravijo na MZ,  kjer so z julijem sprejeto Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja uvedli 100 dodatnih programov fizioterapije v javnih zavodih.

Dodatni programi ne bodo rešili težav

V ZD Ljubljana, kjer so lani pridobili pet novih programov fizioterapije, menijo, da edini takšen ukrep ne bo rešil težav nedopustnih čakajočih, tudi še z enkrat toliko dodatnimi programi. "Čakalne dobe se nekoliko skrajšajo takoj ob širitvi, vendar začasno. Razlog, da kmalu ni več učinka, je, da hkrati raste tudi število napotitev v povezavi s porastom mišično-skeletnih obolenj in staranjem populacije, saj neustrezno pristopamo k mišično-skeletnim težavam bolnika v zdravstvenem sistemu, pa tudi širše v družbi. Z drugimi besedami, če ne reguliramo pritoka, tudi z odtokom ne bomo nikoli v celoti dosegli želenega rezultata. Tudi povečano število fizioterapevtov ne bo dosegalo potrebnih storitev, če ljudje sami ne bodo pripomogli z lastno aktivnostjo do zmanjšanja potreb po fizioterapevtski obravnavi kroničnih stanj," poudarjajo v našem največjem zdravstvenem domu. 

Da zgolj vlaganje dodatnega denarja in povečevanje števila timov ne more prispevati k skrajševanju čakalnih dob v fizioterapiji, menijo tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Po njihovem so za "boljše obvladovanje dolgotrajnih bolniških odsotnosti ključni drugi sistemski izzivi."

Avtomatsko napotovanje ne bo rešilo težav

Strokovni kolegij za fizioterapijo je na primer lani septembra na Ministrstvo za zdravje dopis s predlogi za skrajšanje dolgih čakalnih dob v fizioterapiji na primarni ravni. Med drugim so kot enega izmed ukrepov predlagali tudi "agresivno in ponavljajoče se informiranje vseh skupin napotnih zdravnikov, zlasti družinskih, glede spremembe pravic pacientov do ponovne napotitve na fizioterapijo. Po poročilih kolegov zaposlenih v ambulantah v ZD po Sloveniji ta informacija velike večine zdravnikov ni dosegla, zato ohranjajo avtomatizem ponovnega napotovanja na fizioterapijo, ki je v veliko primerih strokovno in ekonomsko neupravičeno. Te napotitve v največji meri daljšajo čakalne dobe za fizioterapijo in s tem izrazito poslabšujejo izide zdravljenja," so zapisali. 

Razlogi zelo različni

Na ZZZS ob tem ocenjujejo, da so razlogi za dolge čakalne dobe različni:

• s staranjem populacije se povečuje število kroničnih bolezni in tudi potrebe po fizioterapiji;
• nekritično napotovanje na fizioterapijo (številni pacienti so obravnavani večkrat v istem letu);
• nezadostna  skrb pacientov za lastno zdravje

"Ugotovljeno je bilo torej, da zgolj vlaganje dodatnega denarja in povečevanje števila timov ne more prispevati k skrajševanju čakalnih dob v fizioterapiji. Zato je potrebno krepiti in izboljšati tudi sodelovanje fizioterapevtov z družinskimi zdravniki, ki naj bi imeli celovit pregled nad celotnim zdravljenjem pacienta, ter tako zagotovili učinkovitejše in kakovostnejše napotovanje in izvajanje fizioterapij," so zapisali na zdravstveni zavarovalnici. 

vanda.levstik@styria-media.si