"Spolnost s tretjim ni varanje"

“Poimenovanj ljubezni je ogromno. Predvsem pa ljubezen niso zgodbe iz pravljic, pesmi in predvsem filmov, ki nas učijo o tem, kako sta dve osebi živeli srečni do konca svojih dni,” pravi avtor knjige Ljubezen ali današnja farsa Sebastian Horvat. Njegova knjiga se distancira od vsesplošnih priročnikov za samopomoč, se osredotoča na dojemanje ljubezni v današnjem času oziroma na pomanjkanje slednje.

“Prav tako ljubezen ni nič bombastičnega, nič evforična. Ljubezen je pravzaprav zelo razumsko stanje, kjer je prostora za čustva le malo, morda celo nič,” nam je pojasnil Horvat. Ljubezen opisuje z brezpogojnostjo, toda pravi, da pri ljubezni gre vedno za odnos do nekoga ali nečesa: “Torej je ljubezenski odnos skupek več komponent, ki so podrobno razčlenjene v knjigi.”

Srečnih le pet odstotkov

Horvat pojasnjuje, da je v zvezah srečnih le pet odstotkov ljudi. “Uradni podatki so bili predstavljeni na okroglih mizah s področja psihologije osebnosti. Podatki se resda nanašajo na raziskave iz tujine, čeprav je po mojih izkušnjah v Sloveniji stanje popolnoma identično, morda celo še bolj alarmantno,” pravi. Kljub temu veliko ljudi vztraja v vezah, razlogov pa je veliko: “V prvi meri so to čustva.” Najmočnejše čustvo je po njegovih besedah strah, v tem primeru pa strah pred osamljenostjo: “Človek lahko prenese marsikaj, toda za ceno neosamljenosti je pripravljen potrpeti mnogo, tudi nesrečen partnerski odnos.” Preostalih razlogov, zakaj jih toliko vztraja v partnerskem odnosu, je še mnogo, predvsem pa prednjačijo takšni, ki predstavljajo za vsaj enega partnerja nematerialno korist: “Denimo pritisk okolice, družine, strah pred tem da ne bodo našli boljšega, nekateri s partnerskimi zvezami opravičujejo svoje spolne odnose …”

Spolnost le fiziološka potreba?

Horvat med nekaterimi navedenimi hipotezami v knjigi piše, da spolni odnosi s tretjo osebo ne morejo biti dejanje varanja. “Potrebno se je vprašati, zakaj bi sodil spolni odnos s tretjo osebo med oblike varanja,” pravi in dodaja, da sta najbolj pogosta odgovora na to vprašanje: “Ker je to intimno,” in “Ker tako pač je”. Oba odgovora sta po njegovi oceni neprepričljiva, sploh, če vemo, da pomeni intimnost zaupnost, pri čemer sta za spolni odnos potrebni nujno vsaj dve osebi. “Spolni odnosi sodijo med fiziološke potrebe. Sem uvrščamo potrebo po hrani, vodi, spanju, primerni telesni temperaturi … Zakaj nobene od preostalih fizioloških potreb ne uvrščamo med varanje?” se sprašuje.

Osebni arhiv

Meni, da nas takšno početje prizadene zaradi evolucije, filmov, pesmi, pravljic, staršev in na splošno okolice, ki govori o tem, da če ima nekdo spolne odnose z nekom tretjim, da potem svojega partnerja nima rad. “To je nesmisel brez primere. Se človek dejansko čuti sposobnega zadovoljiti partnerja na popolnoma vseh področjih?” pravi.

Naučeni klišeji njegovo vodilo

Horvata so nadvse osupnili podatki, koliko poročenih zvez se konča z razvezo in predvsem, kako so zloščeni nasmeški na družabnih omrežjih in zunaj štirih sten predstava za javnost. “Predvsem naučeni klišeji, ki smo jim priča danes so bili vodilo, da sem se lotil pisanja knjiga, ki ne ponuja duhovnih razsvetljenstev, temveč zelo razumski pogled na medosebne odnose in njihove napake, ki so navadno razlog, da odnosi ne morajo funkcionirati,” pravi. Njegova knjiga se razumsko loteva področij čustev in občutenj, varanj, ljubosumja, prilagajanja …

Na vprašanje, ali je v zvezi in ali je poročen, je odgovoril le: “Na to vprašanje lahko odgovorim zelo preprosto. Kdor si bo prebral knjigo, si bo verjetno brez težav odgovoril na to vprašanje.” Knjiga je od sredine prejšnjega tedna že na voljo v knjigarnah.