Ob svetovnem dnevu fizioterapije, ki ga bomo obeležili jutri, je Univerza Alma Mater Europaea danes v Mariboru pripravila dogodek, posvečen vlogi fizioterapije pri preprečevanju možganske kapi in srčno-žilnih bolezni. Osrednja tema svetovnega dneva fizioterapije je letos namenjena srčno-žilnim boleznim in možganski kapi ter pomenu telesne dejavnosti in fizioterapije pri njihovem preprečevanju, zdravljenju ter rehabilitaciji.
Dogodek se je začel z vadbo, ki so jo študenti fizioterapije pod strokovnim vodstvom predavateljice Tatjane Horvat in doc. dr. Tineta Kovačiča izvedli s starejšimi udeleženkami. "V fizioterapiji je mentorstvo eden ključnih mostov med teoretičnim znanjem in samostojnim strokovnim delom. Študent se mora naučiti veliko več kot pravilno izvesti posamezen postopek – znati mora opazovati človeka, prepoznati njegove potrebe, klinično razmišljati in sprejemati odgovorne strokovne odločitve. Dober mentor mu pri tem daje strokovno oporo ter ga postopoma spodbuja k samostojnosti in odgovornosti," je dejala Tatjana Horvat, mag.
Sledilo je predavanje o vlogi fizioterapije, gibanja in telesne dejavnosti pri preprečevanju možganske kapi in srčno-žilnih bolezni, ki ga je pripravil dr. Kovačič. Ob informativni stojnici pa so študenti obiskovalcem predstavljali pomen gibanja, preventive in fizioterapije.
Na dogodku smo se udeležili tudi novinarske konference, kjer so strokovnjaki spregovorili o pomenu preventive, vlogi fizioterapije in povezovanju različnih zdravstvenih strok. Opozorili so, da fizioterapija ni pomembna le pri rehabilitaciji po možganski kapi in srčno-žilnih boleznih. Pomembno vlogo ima že veliko prej, pri preventivi, spodbujanju telesne dejavnosti, zmanjševanju dejavnikov tveganja ter ohranjanju telesne zmogljivosti in samostojnosti.
Tudi za zdravo staranje in ohranjanje samostojnosti
"Osrednje sporočilo je preprosto: gibanje je eno najmočnejših orodij za ohranjanje zdravja in ukrepati moramo, še preden zbolimo. Fizioterapija zato danes ni več le rehabilitacija po bolezni ali poškodbi, ampak pomemben del preventive, zdravega staranja in ohranjanja samostojnosti," je pojasnil doc. dr. Tine Kovačič, predstojnik študijskega programa Zdravstvene vede na Univerzi Alma Mater Europaea in predsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije.
Hkrati se stroka po njegovih navedbah hitro spreminja: "Obravnava postaja vse bolj personalizirana, vse pomembnejše je objektivno spremljanje rezultatov, v fizioterapijo pa vstopajo tudi umetna inteligenca, nosljive naprave, senzorji gibanja, robotika in telerehabilitacija. Zato se mora skupaj z znanostjo razvijati tudi izobraževanje. Na Alma Mater lahko fizioterapevti svoje znanje nadgrajujejo od dodiplomskega prek magistrskega do doktorskega študija. Naša ambicija ni le izobraževati fizioterapevte, ampak strokovnjake, ki bodo fizioterapijo prihodnosti tudi soustvarjali."
Dodal je, da ima Slovenija približno 72 fizioterapevtov na 100.000 prebivalcev, povprečje Evropske unije pa znaša 149. Potreba po novih, visoko usposobljenih fizioterapevtih je zato tesno povezana tudi z vprašanjem dostopnosti do fizioterapevtske obravnave.
Ko se ti v trenutku spremeni življenje
Možganska kap in srčno-žilne bolezni lahko v trenutku temeljito spremenijo življenje posameznika in njegove družine. Posledice niso le zdravstvene, ampak vplivajo tudi na samostojnost posameznika ter obremenjujejo zdravstveni in socialni sistem. Zato postaja vse pomembnejše vprašanje, kaj lahko naredimo, preden bolezen nastopi.
Po podatkih Svetovne organizacije za fizioterapijo (World Physiotherapy) bo možgansko kap v življenju doživel vsak četrti človek, 30 minut zmerne telesne dejavnosti petkrat tedensko pa lahko tveganje za možgansko kap zmanjša za 25 odstotkov.
Razsežnost problema kažejo tudi podatki za Slovenijo, ki jih je predstavil Kovačič: "Leta 2024 je zaradi bolezni srca in žilja umrlo 7.711 ljudi oziroma 36 odstotkov vseh umrlih, zaradi bolezni obtočil pa je bilo zabeleženih 36.118 hospitalizacij. Samo zaradi možgansko-žilnih bolezni je bilo hospitaliziranih 5.274 ljudi, umrlo pa jih je 1.875."
Prvi tedni zelo pomembni
"Po možganski kapi je zgodnji začetek rehabilitacije eden ključnih dejavnikov okrevanja, saj je potencial za nevrološko in funkcionalno okrevanje največji prav v prvih tednih in mesecih. Težava nastane, kadar se rehabilitacija po odpustu iz bolnišnice prekine ali nadaljuje prepozno, saj so posledice lahko počasnejše okrevanje, večja odvisnost pri vsakodnevnih dejavnostih in večja obremenitev svojcev," je opisal dr. Matej Koprivnik, mag. zdr.-soc. manag., dipl. fiziot., spec., Inštitut za rehabilitacijo – Klinika za nevrologijo, Univerzitetni klinični center Maribor.
Cilj rehabilitacije po njegovih navedbah ni le izboljšati gibanja, ampak človeku omogočiti, da ponovno doseže najvišjo možno stopnjo samostojnosti in kakovosti življenja: "Uspešna rehabilitacija se na koncu ne meri le z rezultatom na testu mišične moči ali hoje, ampak s tem, ali se pridobljene sposobnosti prenesejo v konkretno življenje posameznika."
Pomembne so tudi kompetence za varno delo
Kot so pojasnili na novinarski konferenci, spremenjene zdravstvene potrebe prebivalstva spreminjajo tudi vlogo fizioterapevta. Njegovo delo ni več omejeno na odpravljanje posledic bolezni in poškodb, temveč vse bolj vključuje preventivo, spodbujanje gibanja ter pomoč ljudem pri ohranjanju telesne zmogljivosti in samostojnosti. Univerza Alma Mater Europaea izobražuje fizioterapevte na dodiplomski, magistrski in doktorski ravni, študentom pa omogoča praktično usposabljanje doma in v tujini.
"Fizioterapevt ni več le strokovnjak, ki človeka obravnava ob bolečinah, po poškodbah ali operacijah. Vse pomembnejša postaja njegova vloga pri preprečevanju zdravstvenih težav, spodbujanju gibanja in ohranjanju človekove samostojnosti. Zato mora izobraževanje bodočega fizioterapevta povezovati znanje, preventivo in prakso. Pomembno je, da študent ne zna samo pokazati vaje, ampak razume, komu jo lahko predlaga, kako intenzivna naj bo in kdaj je potrebna previdnost. Cilj je, da ob zaključku študija ne pridobi samo teoretičnega znanja, ampak tudi praktične kompetence za varno delo z različnimi ljudmi," je dejal viš. pred. Mladen Herc, predstojnik študijskega programa Fizioterapija (1. stopnja).
Glavni tajnik Univerze Alma Mater Europaea in dekanja Fakultete ECM, izr. prof. dr. Barbara Toplak Perovič je poudarila, da želijo ob svetovnem dnevu fizioterapije poudariti, da vloga fizioterapevtov danes sega veliko dlje od rehabilitacije: "Ob staranju prebivalstva, porastu kroničnih bolezni in vse večjih obremenitvah zdravstvenega sistema postajajo ključni tudi pri preventivi, ohranjanju telesne zmogljivosti in samostojnosti ter spodbujanju ljudi k aktivni skrbi za zdravje."
"Na Univerzi Alma Mater zato študij fizioterapije povezujemo z raziskovanjem in neposrednim praktičnim delom. Študente že med študijem vključujemo v aktivnosti, kjer svoje znanje uporabljajo v stiku z ljudmi in odgovarjajo na konkretne potrebe posameznika in družbe," je dodala.
Pojasnila je, da je njihov cilj izobraževati fizioterapevte, ki bodo strokovno odlični, praktično usposobljeni in pripravljeni prevzemati aktivno vlogo pri zdravstvenih in družbenih izzivih prihodnosti.
Univerza Alma Mater Europaea je mednarodno usmerjena visokošolska in raziskovalna ustanova, ki deluje pod patronatom Evropske akademije znanosti in umetnosti. S svojimi študijskimi programi, raziskovalnimi projekti in mednarodnimi povezavami spodbuja interdisciplinarno sodelovanje, inovativnost ter prenos znanja v strokovno, gospodarsko in družbeno okolje.
